Pisma bralcev
OnePlus One ima sicer odstranljivo zadnjo stranico, a baterije ni mogoče menjati.
OnePlus One ima sicer odstranljivo zadnjo stranico, a baterije ni mogoče menjati.
Na prvi pogled se zdi internet morda razmeroma urejen, a če ste že kdaj globlje pobrskali za posebnimi informacijami, veste, kako kaotičen je v resnici. Tam, kjer vladata nered in anonimnost, pa mrgoli temačnih kotičkov. Podali smo se torej v temotne globočine interneta, kjer je naprodaj vse, od ukradenih identitet in ponarejenih dokumentov do orožja in mamil.
Čeprav tržni analitiki klasičnim namiznim računalnikom zadnjih deset let napovedujejo zaton, ti modeli še vedno niso rekli zadnje besede. Preprosto se ne (v)dajo. Še vedno imajo na svoji strani dovolj argumentov, s katerimi premagajo prenosnike in tablice. Predstavljamo svoj izbor računalnikov.
Časi, ko je bil ogled TV programov linearen in statičen, so minili. Danes vsi ponudniki ponujajo še dodatne funkcije, kot so videoteka, gledanje z zamikom in še kaj. Vse zato, da bi uporabnike, ki pospešeno bežijo k drugim medijem (beri: internetu), vsaj zadržali, če že ne dodatno pridobili. Preizkusili smo, kateri slovenski ponudniki so tehnološko najnaprednejši.
Izraz ultrabook je pred mobilno revolucijo izumil Intel, ki je hotel nekatere okenske prenosnike čim bolj približati Applovim Macbookom. Šlo naj bi za zelo lahke, tanke, a kljub temu zmogljive prenosnike.
Da, če bi radi delali, »ustvarjali« podatke in jih ne le uporabljali, potem potrebujemo računalnik. Tablice, telefoni in podobne prenosne igrače, ki obvladujejo računalniško sedanjost, ne bodo dovolj. Lahko pa si omislimo kompromis – računalnik, ki je skoraj tako tanek kot tablica. Ultra tanek prenosnik.
Po tem, ko je prodaja pametnih telefonov leto za letom dosegala nove rekorde, se lahko upravičeno vprašamo, kdaj bo ta rast zastala. Zadnji prodajni podatki kažejo, da se to morda že dogaja. Četudi so telefoni še naprej z vsako generacijo zmogljivejši, se prodaja najboljših modelov strmo zmanjšuje. Z nekaterimi izjemami se prodajajo dobro le cenejši modeli. Če odmislimo Apple, ki je za zdaj nedotakljiv fenomen (do kdaj le?), je od izdelovalcev androidnih telefonov le Samsung objavil neznaten dobiček, vsi drugi imajo izgubo. Prav smešno je gledati, ko izdelovalci ob desetinah milijard prometa ustvarijo le kak milijonček dolarjev dobička. Poznavalci trdijo, da so razmere za mnoge že nevzdržne, tako da se obetajo precejšnje spremembe. Ali bodo telefoni sledili tablicam, katerih prodaja še naprej usiha?
Sejem potrošniške elektronike IFA nikoli ne razočara. Tudi letošnje novotarije premikajo meje mogočega, saj različni izdelovalci kar tekmujejo, kdo bo predstavil najučinkovitejšo ali pa vsaj najopaznejšo inovacijo. Vsi seveda v upanju, da jim bodo novi izdelki prinesli še več strank in prihodkov.
Kompaktni diski (CDji ali, tudi, zgoščenke), zadnji mehanski nosilci zvoka, počasi tonejo v zgodovino. Večina glasbe se danes pokupi v elektronski obliki, shranjene nekje v oblaku, predvajalniki CDjev pa so že dolgo tega izgubili svojo tehniško napredno draž in večina najnovejših računalnikov sploh nima več reže za CDje in njihove računalniške sorodnike.
Začela se je nova tehnološka vojna: kdo bo nadziral vaše digitalne podatke? Drew Houston, 32-letni direktor Dropboxa, je prepričan, da lahko premaga največje tehnološke gigante.
IBM se je julija letos neskromno pohvalil, da je v sodelovanju z newyorško univerzo SUNY ter podjetjema Samsung in Globalfoundries izdelal prvi čip z delujočimi tranzistorji v 7 nm litografiji. S tem je prekosil še sam Intel, ki je na področju izdelave procesorskih čipov nesporni vladar. Čeprav novih čipov še lep čas ne bo v računalnikih, gre za zelo pomemben dokaz praktične izvedljivosti postopka, ki je doslej živel le v znanstvenih člankih, in za udejanjenje proizvodnih tehnologij, ki bodo koristile tudi pri izdelavi današnjih čipov.
Domači kino sistemi so se povzpeli stopničko više in z dodatnimi zvočniki omogočajo še pristnejšo večdimenzionalno izkušnjo. Ta hip so na voljo že trije novi zvočni formati: Dolby Atmos, Auro3D in DTS:X. Prvega smo vzeli pod drobnogled.
Ni tako zelo neverjetno, da je najstarejši računalnik, s katerim imate vsak dan opraviti, vaš najbližji bankomat. Zagotovo pa je najbolje zaščiten. Če dobro pomislimo, je logično, da bankomat ni nič drugega kot dobro zavarovan računalnik s precej omejenim naborom funkcij, ki mu jih je dovoljeno opravljati. Včasih so veljali za čudo tehnike, danes pa bi kupci novih računalnikov ob pogledu na specifikacije strojne opreme v bankomatu zgolj zaničljivo prhnili. Ogledali smo si, kaj v resnici sestavlja moderne bankomate, kako so zavarovani in kdo skrbi zanje.
V poldrugem stoletju po izumu žarnice z žarilno nitko je razvoj svetil močno napredoval in danes lahko izbiramo med halogenskimi svetilkami, fluorescentnimi žarnicami in svetlečimi diodami, če se omejimo na vire svetlobe, primerne za rabo doma. Ogledali smo si jih in izmerili, kakšne so razlike med njimi.
Vsak začetek je težak, pravi slovenski pregovor. Naslednje vrstice bodo poskrbele, da ob nagradnji/namestitvi operacijskega sistema Windows 10 nikakor ne bo tako.
Ni vse zlato, kar se sveti. Tudi nova okna Windows 10 prinašajo s seboj precej nepričakovanih novosti glede zbiranja in obdelave podatkov posameznikov, zato smo si ogledali, kako poskrbeti, da bo naša zasebnost v novem operacijskemu sistemu ostala nedotaknjena. Da bo Windows 10 postal tak, kot bi sicer moral biti že »tovarniško«, če želite.
Programska oprema postaja z leti praviloma zajetnejša in s tem počasnejša. Do nedavna je veljalo enako tudi za operacijski sistem Windows.
Microsoftu je po dolgih, ampak res dolgih letih spet uspelo ustvariti zanimanje za novo različico Oken. To zanimanje je nato še križal z napovedjo o brezplačni nadgradnji in uspeh ni mogel izostati – Windows 10 so si že 28. julija začele nameščati tudi stare mame. Dobesedno.
Osma okna so bila narejena med zmedo, ki je zavladala, ko so na prizorišče stopile mobilne naprave. Microsoftova rešitev, Okna 8, je skušala povezati svetova namiznih računalnikov in naprav z zasloni na dotik. To je storila, milo rečeno, nerodno. Zdaj je tu popravek, ki sliši na ime Windows 10.
Nove različice Microsoftovega sistema Windows so bila dolga leta, desetletja!, vir razburjenja, navdušenja, pa tudi zgražanja. Tako med računalniškimi navdušenci kot tudi med navadnimi uporabniki računalnikov. Po nekajletnem zatišju se to, kot kaže, ponavlja.
Ko so se v preteklosti računalniška podjetja podala na področja, na katerih niso imela (dolgoletnih) izkušenj, se ti poizkusi navadno niso končali preveč uspešno. Kljub temu se to dogaja še naprej, pravzaprav celo še bolj intenzivno in s širšimi ambicijami. Poglejmo le Googlovo udejstvovanje na področju avtomobilov, robotike, medicine in telekomunikacij. Apple kot eden glavnih tekmecev očitno ne more ali ne želi stati križem rok. Poleti so pricurljale informacije, da se je dogovarjal z nemškim izdelovalcem BMW za dobavo ali partnerstvo pri električnih avtomobilih, ki bi bili osnova Applovim modelom za avtonomno vožnjo. Apple se menda tudi spogleduje z možnostjo, da bi postal ponudnik telekomunikacijskih storitev z odkupom prostih zmogljivosti omrežij v ZDA in Evropi. Novica, ki so jo v Applu, ki sicer govoric praviloma ne komentira, ostro uradno zanikali. V igri je prestiž, odločitve pa v teh primerih niso vselej najbolj racionalne.
Intelova konferenca za razvijalce IDF je več kot desetletje potekala po ustaljenem receptu: procesorski gigant se je pohvalil z dosežki, ki so poskrbeli za ohranjanje Moorovega zakona, in s predstavitvijo novih izdelkov. Letos je bilo drugače. Preskok je bistveno večji. Udejanjenje vsenavzočega računalništva namreč ponuja obilo priložnosti razvijalcem, ki šele začenjajo dojemati možnosti absolutne osebne prilagoditve računalništva. Tehnologija bo v prihodnje korenito spremenila naša življenja, o tem ni kanca dvoma več.
Pred šestnajstimi leti je ugledal luč sveta program Napster, s katerim sta dva najstnika v vsega nekaj mesecih svet naučila, da je treba vsebine deliti. Njuni starosti primerno je prednost dobila glasba, po Napsterjevi zaslugi pa številni glasbo še danes »gledajo« z bistveno svobodnejšimi očmi kot v času, ko smo jo poslušali le na različnih magnetnih in/ali optičnih nosilcih.
Basic je programski jezik, ki je v sedem- in osemdesetih osvojil svet ter marsikateremu takratnemu mladeniču omogočil hiter skok v svet računalništva. Takratna kombinacija programske in strojne opreme prvih domačih/osebnih računalnikov je ponujala izjemne možnosti razvoja idej, ki je računalništvo izstrelilo v povsem nove orbite, pri čemer je Basic igral pomembno vlogo.
Pametni telefoni premorejo vrsto funkcionalnosti, ki smo se jih že navadili in so samoumevne. Vseeno se je treba zavedati, da tehnologije, vgrajene v telefone, nenehno napredujejo in ena tistih, ki je prisotna že dolgo, zadnja leta dela konkretne korake naprej.
Obstaja elektromagnetno sevanje, ki v trenutku spraži vse organsko, kar mu pride naproti. Obstaja tudi tako, ki povzroča mutacije in počasno širjenje raka. Ter obstaja elektromagnetno sevanje, ki mu je tudi vinska mušica lahko izpostavljena vse dneve, pa se ne bo nič poznalo. Pomembno je razlikovati med njimi, da se ne bi bali zvitih vrvi namesto kač.
Če je nekoč v telefon vgrajeni fotoaparat ob fotografiranju cen v trgovini nadomeščal beležko in sem in tja podprl pripovedovanja o naših prigodah s slikovnimi dokazi, ki smo jih lahko iz hlačnega žepa v trenutku pomolili skeptičnemu sogovorniku pred nos, postaja danes najučinkovitejše orodje samopromocije. Z vztrajnimi izboljšavami pa telefon vedno pogosteje nadomešča tudi namenski fotoaparat. Zato je prav, da se spet vprašamo, kaj lahko trenutno v fotografskem pogledu ponudijo zastavonoše telefonske industrije.
Apple bo v kratkem posodobil oba operacijska sistema. Akcija je usklajena z osrednjim ciljem, nadaljnjim približevanjem obeh svetov. Nadgradnji sta deležni sorodnih izboljšav, skrite optimizacije ter enake šminke v podobi spremenjene sistemske pisave. Mobilni iOS 9 bo za nameček dobil še nekaj nenadejanih priboljškov, ki mu bodo skupaj s priljubljeno strojno opremo utrdile položaj na trgu.
Prihajajoča iteracija operacijskega sistema OS X je hitrejša, učinkovitejša, zmogljivejša, lepša in pametnejša. Ker gre za manjšo revolucijo kot v primeru Yosemite, so različico 10.11 poimenovali po vertikalni skalni tvorbi iz ameriškega krajinskega parka, ki je ime delila s predhodnico. El Capitan smo naložili na najbližjega Maca ter z uporabo razvijalske različice preverili, kakšne dobrote nam prinaša.
Google je predstavil novosti, ki jih uporabniki Androida lahko pričakujejo jeseni. Nekaj jih bodo deležni skozi nadgradnjo programa Play Services in določenih aplikacij, precej novosti pa bo tudi v prenovi samega sistema. Za razvijalce je zato že nared predogled novega, sicer še nedokončanega Androida »M« (sedaj znanega že kot Android 6.0, up. ur.), ki smo ga preizkusili na telefonu Nexus 5.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih