Čeprav nas od uradne izdaje operacijskega sistema Windows 10 loči dober mesec dni, v Monitorju nismo mogli stati križem rok in smo pod drobnogled vzeli že tehnično predogledno različico novih Oken iz Redmonda. Z veseljem poročamo, da bo večini uporabnikov bržkone všeč, upali bi si celo trditi, da bo desetka nova sedmica.
Pri potapljanju, plavanju ali kakršnihkoli drugih aktivnostih, ki jih izvajamo v vodi ali ob njej, moramo seveda biti zelo pozorni na svojo varnost. Če nismo vešči tega, kar počnemo, nas lahko fotografiranje spravi še do kakšne dodatne težave. Tudi najboljši fotoaparat nam ne bo koristil, če bomo zaradi buljenja v njegov zaslon padli iz kajaka sredi brzic. Resda se večina uporabnikov teh aparatov drži mirnih voda in tak aparat kupi bolj za popestritev poletnih počitnic, a dodatna pazljivost vsekakor ni odveč.
Odkar je človeštvo prenehalo potovati na Luno (kamor so ameriški astronavti vzeli fotoaparate podjetja Hasselblad), je najbolj eksotičen svet tisti, ki ždi pod morsko (ali rečno, jezersko) gladino. Podvodna fotografija je bila nekoč zelo redka, saj smo zanjo potrebovali veliko posebne, drage opreme in, jasno, veliko znanja, tako fotografskega kot potapljaškega.
Če bi sodili po tem, koliko velikani investirajo v tehnologijo navidezne resničnosti, to področje preprosto mora uspeti. Vodita Google in Facebook, a tudi Microsoft in Apple nista daleč zadaj. Preseneča predvsem Facebookov Oculus, ki še pred uradno predstavitvijo VR-predvajalnika Rift na veliko kupuje zanimive startupe, ki bodo omogočili povečati interes za navidezno resničnost. Nedavno so se okrepili z razvijalci za razpoznavo slik v navideznem svetu, prav tako tako pa tesno povezujejo navidezno resničnost z družabnimi omrežji. Če upoštevamo, da bo za resnično kakovostno izkušnjo VR treba nadgraditi ali zamenjati tako rekoč vse obstoječe računalnike, ni nič čudnega, če ob omembi navideznega sveta nihče ne želi ostati ravnodušen.
Mobilni operaterji se zavedajo, da njihovi uporabniki na dopustu poleg klicanja in pošiljanja SMS-sporočil potrebujejo predvsem povezavo s spletom. Koliko nas bo letos stalo letovanje, če gremo na hrvaško morje?
Čeprav je vrzel v številu aplikacij, ki so na voljo za Windows Phone, v primerjavi z iOSom in Androidom še vedno precejšnja, je k sreči večina manjkajočih aplikacij na repu neskončnega seznama. Zato je skrbna izbira najuporabnejših, najnujnejših in na začetni zaslon pripetih aplikacij še toliko pomembnejša.
Pametni telefoni so v zadnjih letih izpodrinili veliko različnih naprav. V žepih ne nosimo več predvajalnikov glasbe, bodisi MP3 ali celo kasetarjev ali prenosnih predvajalnikov CD. V avtomobilih vse redkeje najdemo samostojne naprave GPS, še bolj poredko take, ki smo jih včasih nosili v hribe. Podobno velja tudi za naprave za fitnes – od ur GPS do merilnikov srčnega utripa ali korakov.
Pametni telefoni bolj ali manj nadomeščajo tudi namenske naprave GPS, tako avtomobilistične kot pohodne. Pri navigaciji se morda obnesejo malce slabše, predvsem nekoliko dlje iščejo signal in hitreje se zgodi, da ga izgubijo. Zato pa imajo boljši zaslon, tako po kakovosti matrike kot po natančnosti zaznavanja dotika. Imajo tudi povezavo v splet, prek katere lahko izboljšajo natančnost in hitrost navigacije, z njo lahko prenesejo tudi različne podatke (denimo delo na cesti, vreme, različne zanimivosti ob poti itd.).
Mobilne naprave so postale za marsikaterega uporabnika pomembnejše od klasičnih računalnikov. Večino dela še vedno opravimo na slednjih, a si marsikdo težje predstavlja dan brez pametnega telefona kot brez računalnika. Eden izmed razlogov za to so tudi poslovne oziroma pisarniške aplikacije, ki so bile sprva sicer še nekoliko okorne, v zadnjih letih pa so se krepko izboljšale.
V zgodovini človeštva ni še nikoli nastalo toliko fotografij in se posnelo toliko videa kot danes. Za to so seveda bolj ali manj krivi pametni telefoni, ki prebivajo v vse več žepih. So stalni spremljevalci, z njimi fotografiramo vse, kar se nam zdi količkaj zanimivo (pa četudi mnogokrat ni). iPhone se kot fotoaparat obnese odlično, vsekakor gre za enega izmed sposobnejših fototelefonov.
Ko smo se lotili priprav na članke, ki sestavljajo to posebno številko Monitorja, se je pri pametnih telefonih pokazala tudi potreba po članku o najboljših sistemskih aplikacijah. Teh je pri napravah Android malo morje – pri napravah iOS pa jih, seveda, praktično ni. Je pa zato kup pripomočkov, ki pomagajo pri vsakdanji rabi naprav.
Igre so eden najmočnejših adutov naprav iOS. Res veliko je dobrih in zastopanih je kup žanrov. Nekatere se na napravah, občutljivih za dotik, obnesejo bolje, druge nekoliko slabše, a izbira je resnično velika.
Zmogljivost pametnega telefona je odvisna od sposobnosti aplikacij, nameščenih vanj. Podobno lahko trdimo za pametno uro, ki izkušnjo klasičnega prikaza časa nadgradi zgolj z navdihnjenimi programskimi izdelki. Slednjih je na ustreznih tržnicah iz dneva v dan več, zato se je med vsakovrstno kramo vedno teže dokopati do biserov.
Šport je pomemben del vsakdana. Kdor se giblje, je poln energije in zdravja, lažje mu je tako v službi kot doma. Obenem je šport zabava, ki jo redno spremljajo množice. Obe plati telesne dejavnosti lahko spremljamo s telefonom ali tablico. Kako uspešno, pokažejo naslednje aplikacije.
Novejši pametni telefoni so strojno opremljeni bolje od povprečnih računalnikov. Poleg večjedrnih procesorjev, obilja pomnilnika, kakovostnih zaslonov in gigabajtov lokalne shrambe jih krasijo številna tipala, med katerimi izstopa GPS. Globalni navigacijski satelitski sistem zna mobilna naprava dobro izkoristiti.
Sistemski pripomočki v operacijskem sistemu Android so razdeljeni v dve skupini. Naprednejši zahtevajo tako imenovani korenski dostop, dostopnejši pa delujejo takoj, ko jih namestimo v izbrani pametni telefon. Vsi po vrsti ponujajo napredne zmožnosti, ki jih bomo med privzeto programsko opremo zaman iskali.
Vsako delo lahko opravimo na več načinov. Marljivi delavci se osredotočijo na količino, pikolovci na kakovost. Eni so hitrejši, drugi počasnejši. Veliko je odvisno od znanja in pripomočkov, ki jih uporabljamo pri delu. V računalništvu ni nič drugače. Ker je pametni telefon v osnovi pomanjšan računalnik, lahko s pravimi orodji svojo učinkovitost neznansko povečamo.
Velika prednost Androida je v prilagoditvah. Googlovemu operacijskemu sistemu lahko praktično spremenimo vse. Če nam ni všeč priložena tipkovnica, jo zamenjamo. Enako storimo tudi, ko se ne znajdemo med shranjenimi stiki. Izboljšave operacijskega sistema so med bolj priljubljenimi aplikacijami na tržnici Google Play. Skupaj pobrskamo za najboljšimi.
Pametni telefon z operacijskim sistemom Android je lahko marsikaj, odvisno od aplikacij v njem. Ponudba na tržnici Play je pestra. Poleg iger, tipkovnic, sistemskih orodij in aplikacij za delo med izbiro prevladujejo najrazličnejši pripomočki oziroma orodja. Spodaj navedena bera nam olajša vsakdan in dodatno osmisli rabo pametnjakoviča.
Mladi ali stari, igramo se radi. V različnih življenjskih obdobjih igre pridejo in gredo, želja po zabavi pa ostane. Od časa, v katerem živimo, so odvisna tudi orodja. Od lokov, narejenih iz vejevja in nekaj vrvice, do računalnikov, ki nas popeljejo v drugačen svet. Igrače so povsod, le poiskati jih je treba. Med drugim se skrivajo v pametnem telefonu, zvestem spremljevalcu današnjika.
Prve aplikacije, ki so tekle na pametnih mobilnih napravah, so bili adresarji in koledarji. Kasneje, ko so »mobilne naprave« postale »mobilni telefoni«, so se jim pridružile še aplikacije za klice in SMSe. Danes je aplikacij toliko, da so trgovine z njimi dobesedno preplavljene.
Družabno podprti projekti so v preteklosti udejanjili že veliko dobrih idej in iz marsikaterega posameznika čez noč naredili milijonarja. Ni čudno, da spletni inkubatorji rastejo kot gobe po dežju. Na naslednjih nekaj spletiščih posamezniki zbirajo denar za najrazličnejše stvari. Lahko jih podpremo ali se jim pridružimo še sami.
Najrazličnejših spletnih storitev je danes toliko, da ni redko, da se nam delovni postopki z njimi vsak dan ponavljajo. Deljenje podatkov med posameznimi spletnimi storitvami in avtomatizacijo ponavljajočih se opravil omogočajo naslednje storitve.
Datoteke so v računalniku zapisane v najrazličnejših oblikah. Ker posamezni programi različnih zapisov ne prebavijo enako, moramo posamezne datoteke marsikdaj pretvarjati iz ene oblike v drugo. Pripomočkov, ki nam to opravilo omogočijo, je veliko. Tudi v spletu.
Spletne shrambe in storitve so postale vitalni del uporabe računalnika in informacijskih storitev. Vanje shranjujemo najrazličnejše podatke, ki so nam dostopni povsod in vselej. V času, ko imamo več v oblak povezanih naprav, je njihova funkcionalnost neprekosljiva. Ker je brezplačni oblačni prostor omejen, si omislimo več sorodnih storitev in naberemo zajeten kup zastonjskih gigabajtov.
Spletni pripomočki so danes pestri kot še nikoli. Delujejo v večini priljubljenih brskalnikov, na voljo so v obliki vtičnikov in razširitev, mnogi podpirajo tudi mobilne naprave. Ti izdelki nam olajšajo brskanje po spletu in rabo drugih spletnih storitev.
Splet že dolgo ni več domovanje strani z besedilom in nekaj slikami. Sodobna spletišča so do roba napolnjena z grafiko, zvokom in video posnetki. V nekaterih primerih o klasičnih spletnih straneh ni ne duha ne sluha več, saj gre za prave digitalne džubokse, televizijske kanale in videoteke. V spletu v multimediji uživamo in jo obenem ustvarjamo.
Pisarniški programi so poleg iger najpogosteje nameščen izdelek v računalnikih po svetu. Z razvojem spletnih storitev se je porodila težnja, da bi namesto namiznih uporabljali spletne pisarniške programe. Našli so se prvi primerki in razočarali. Oskubljenost, počasnost in nerodnost pač niso lastnosti, ki jih ljudje radi vidimo na računalniškem zaslonu. Danes je vse drugače. Meja med namiznimi in spletnimi rešitvami je zabrisana, izbira je prepuščena posamezniku.
Ker je Linux pogosto v rabi kot operacijski sistem, ki poganja strežnike in druge sistemsko občutljive računalnike v omrežjih, bi pričakovali, da tudi na področju varnostnih kopij ponuja dobre rešitve. In res, seznam programske opreme je v tem segmentu rabe obsežen in zanimiv, veliko teh orodij pa je na voljo tako v različici za Linux kot tudi za Windows in OSX.
Odprtokodni operacijski sistem je zelo glasbeno navdihnjen, pa naj gre za predvajanje ali produkcijo. V razvoju zvočnih standardov se je v letih resda nekoliko zapletlo, navadnega uporabnika še najbolj zmedejo različni standardi predvajanja zvoka (OSS, ALSA, JACK), a to velja le za zahtevnejše pristope pri nadzoru samega potovanja zvoka od programa do zvočnikov.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
