Nove tehnologije so naša prihodnost
Osebni računalniki so postali vseprisotni, enako tudi telefoni, strežniki so odšli v oblak. Novih tehnologij, ki spreminjajo naš vsakdan in bodo to počele še desetletja, je neskončno.
Osebni računalniki so postali vseprisotni, enako tudi telefoni, strežniki so odšli v oblak. Novih tehnologij, ki spreminjajo naš vsakdan in bodo to počele še desetletja, je neskončno.
Pri Monitorju smo trdno prepričani, da je najpomembnejša nova tehnologija, od katere bomo prav kmalu odvisni vsi – električni avtomobil. To področje zato v zadnjih petih letih precej natančno spremljamo.
Kakšnih 15 let bo tega, kar so računalniki postali del naše vsakdanjosti. To niso več naprave, s katerimi se navdušenci igrajo, temveč pripomočki, s katerimi bolj ali vsi delamo ali pa smo od njih vsaj zelo odvisni. Hkrati je v vseh teh letih računalništvo postalo tako zelo zapleteno, da se v njegovem drobovju težko znajdejo tudi tisti, ki od tega živijo. Kar je ne nazadnje vidno tudi iz množice (varnostnih) lukenj, ki jih svetovni programski giganti (Microsoft, Google, Apple) redno in zelo pogosto krpajo.
Revija živi. Koncept, ki ga pripraviš ob njeni splavitvi, uredniška politika, dizajn, ki je aktualen takrat, vse se spremeni, ker se spreminja svet okoli nas. Spreminjajo se pričakovanja bralcev, spreminja se izbor avtorjev, v tehnološkem svetu pa se še posebej spreminja – tehnologija.
»Primera popolnega poloma ob uvedbi IT-rešitev v Sloveniji sploh ni bilo«
»Težko je prodati članke, četudi so ti zelo dobri«
Virusna pandemija je izpostavila številne razpoke v globalni logistiki. Te so bile kar malce nepričakovano hitro zakrpane.
Matematični genij, ki je napovedal pandemijo ter nam po mnenju nekaterih želi vgraditi sledilne čipe in je najverjetneje na pragu najdražje ločitve v zgodovini človeštva, je svojo zgodbo začel precej manj pompozno – prvi je naredil operacijski sistem za navadne ljudi. (Tudi) njemu se lahko zahvalimo, da danes samoizolacijo ali karanteno preživljamo opremljeni z računalnikom, s telefonom in z igralno konzolo. V zahvalo pozabimo na govorice in natolcevanja ter zapišimo zgolj dejstva o eni največjih zgodb o uspehu.
Računalnik bo že v nekaj letih uspešnejši in natančnejši od človeka pri zaznavanju in prepoznavanju obrazov, gest in premikanja. Kako delujejo tovrstni računalniški algoritmi? Kako z Raspberry Pi, s peceji in pametnimi telefoni vzpostavimo videonadzorni sistem? Kako do zastonjske programske opreme in razvojnih programskih knjižnic?
Cenzurirana prihodnost družbenega omrežja Onlyfans, na katerem družno objavljajo slavni, vplivneži in prodajalci ljubezni.
Onlyfans je nekakšen necenzurirani Instagram. V zameno za naročnine in napitnine ustvarjalci vsebin svojim sledilcem ponujajo različne videe in fotografije, s katerimi se trudijo streči njihovim – večinoma spolnim – fantazijam. A če je ta servis do nedavnega bil nekakšen Patreon za nagce in nagice, je stran med karanteno naravnost eksplodirala.
Avstralka Noelle v TEDx Talku pove, da je bila stara 18 let, ko je naložila svojo fotografijo v Google, da bi videla, kje vse se nahaja, in šokirana ugotovila, da tudi na številnih pornografskih straneh. Povsem vsakdanje fotografije so namreč vzeli z njenih profilov na družabnih omrežjih in jih računalniško obdelali, tako da so jih lahko objavili na pornografskih straneh.
Ko je Amazon začel širiti svojo spletno ponudbo, so poleg davčne strategije, zaradi katere ob rekordnih prihodkih podjetje plačuje izredno nizke davke, zastavili tudi učinkovito organizacijo spletne ponudbe.
S satelitskim internetom je bilo do vstopa podjetja SpaceX podobno kot z električnimi avtomobili. Saj so obstajali, a v svoji mikroniši in brez vidnosti v širši javnosti. Tehnološki napredek in povečano zanimanje zanje skupaj z dobrim marketingom pa so tehnologijo približali sleherniku. Prihodnje leto bojda tudi pri nas.
Čeprav je optično vlakno edini pravi širokopasovni medij, ki bo tudi na dolgi rok izključevalo druge danes poznane tehnološke možnosti, vsi mobilni in nomadski uporabniki prisegajo na uporabo celičnih radijskih omrežij. Le tako je namreč mogoča osvoboditev od informacijske vrvice, ki jih veže ob mizo.
Cilj je isti, poti do njega pa je več. Širokopasovni dostop do interneta lahko dobimo po optičnih vlaknih, telefonskih paricah ali kabelskem omrežju. Čeprav so optične povezave najhitrejše, ima vsaka tehnologija svoje prednosti in slabosti. Vsaj ko pridemo iz laboratorijev v resnični svet. Kljub jasnim trendom v smeri optičnih povezav se tudi druge tehnologije še vedno uporabljajo, nameščajo in razvijajo.
Priljubljeni poslovni model z naročninami je zvit. Za prgišče evrov mesečno dobimo dostop do neomejene rabe izbrane storitve, poslušanja glasbe, gledanja filmov in podobno. A hudič tiči v malenkostih in še tako ugodne naročnine se hitro zberejo v zajeten mesečni odhodek. Naslednje aplikacije poskrbijo, da ga bomo imeli pod nadzorom.
Pametni telefoni so danes opremljeni s številnimi aplikacijami, s katerimi nadomestijo tisoč in eno napravo. Med najpreprostejšimi, a hkrati tudi nujnimi programskimi pripomočki so digitalne beležnice, ki jih uporabljamo za zabavo, pri učenju, v trgovini, službi in še kje. Dobra beležnica je zlata vredna in naslednje zares sijejo.
Brave Eden boljših brskalnikov za iOS, Brave, poudarja zasebnost in varnost z vgrajeno storitvijo VPN.
Typewise Odlična programska tipkovnica z imenom Typewise obljublja, da bo posamezniku zmanjšala količino tipkarskih napak za štirikrat.
Digitalne zdravstvene storitve in telemedicina niso novost. Pravzaprav tehnologija zdravstvenim organizacijam in zdravnikom že dolgo ponuja možnosti za temeljito preobrazbo zdravstva.
V tokratnem Monitorju Pro obravnavamo dve področji informatike, ki na prvi pogled nimata veliko skupnega: IT v zdravstvu in IT v logistiki. Gledano z laičnimi očmi se zdi prvo tehnološko močno podhranjeno, drugo pa zadnja leta skoraj vse stavi izključno na tehnologijo. Bi torej lahko logisti pomagali zdravstvu? Vsekakor.
Nekoč so živeli zemljevidi. Bili so iz otipljivega papirja in slovenski vandrovci so se z njimi iz leta v leto izgubljali v iskanju enega in istega kampa ob hrvaški obali. Nato so ljudje v vesolje poslali velika očesa, ki ob pomoči majhnih elektronskih naprav ljudem na Zemlji uspešneje kažejo pot. To je zgodba o čarovniji, ki sliši na ime Garmin.
Skladno z vse večjo rabo storitev iz oblaka je uporabniška izkušnja vse bolj odvisna od povezljivosti. Od omrežij, torej. Ta so bila v preteklem letu, ko so podjetja pospešeno uvajala delo na daljavo, na veliki preizkušnji.
Podatkovni centri so temelj digitalnega sveta. Brez njih bi bili računalništvo v oblaku, internet stvari in raba umetne inteligence težko uresničljivi. Količine novoustvarjenih podatkov še naprej eksponentno rastejo, zato narašča tudi potreba po inovacijah v tehnologiji podatkovnih centrov.
Trajnost je velik izziv vseh vrst industrije, ki porabljajo ogromne količine energije. Podatkovni centri niso izjema. Vseeno pa so lahko bolj trajnostno naravnani, ne nazadnje to zahtevajo stranke in regulatorji.
Upravljanje informacijske infrastrukture je in bo tudi v prihodnje ostalo temelj rasti podjetij, posebej ko bodo posledice trenutne recesije odpravljene. Informatikom sicer preteklo leto niti malo ni prizanašalo. Malodane čez noč so morali uvesti ali razširiti delo na daljavo, poskrbeti za zanesljivo povezljivost in odzivnost omrežja ter omrežnih virov. Marsikje je bil izziv že najti ustrezne naprave (beri: prenosnike) za delo na daljavo, saj so zaloge ne le potrošniških prenosnikov, temveč tudi poslovnih hitro pohajale, cene pa rasle. Podjetja imajo v tem pogledu pogosto še več omejitev kot potrošniki. Proračuni za IT so omejeni in pogosto določeni vnaprej, bistvena odstopanja – vsaj navzgor – so zelo redka. Kvečjemu se večkrat zgodi obratno – oddelki v podjetju dobijo nalogo, da morajo zatisniti pas in znižati stroške za desetino ali petino. To pa je v informatiki vendarle težko dosegljivo. Sploh v luči dejstva, da gre večina denarja za opremo in električno energijo, ki jo napaja (in hladi). Pa seveda kadre. Toda krčenje kadrov v času, ko malodane vsakemu podjetju primanjkuje informatikov, spet ne pride v poštev.
Po nekaj patentih, prvih prototipih in nekaj stranpoteh je ZTE prvi izdal telefon, kjer ne vidimo sprednje kamere za »selfije«. Kot so nekateri proizvajalci storili s čitalniki prstnih odtisov, je kamero prefinjeno skril pod zaslon. Telefon je vizualno lepši, fotografije pa slabe. Za zdaj.
Xiaomi je napovedal, da bo imel prihajajoči pametni telefon kamero s tekočinsko lečo, s čimer je za nekaj mesecev prehitel Huawei. Tehnologija obljublja veliko, tako z vidika zmogljivosti kakor cene. Pravzaprav pa sploh ni nova, saj jo na drugih področjih poznamo že desetletja, v pametne telefone pa se kljub patentom in napovedim iz Samsunga sramežljivo prebija že drugo desetletje. Zdaj je tu.
Mnogi računalniki, ki so se vpisali v zgodovino, so končali klavrno. Del jih je bil recikliran, del pozabljen, del uničen. Vendar pa se nekateri trudijo poiskati te pomembne prežitke in jih ponovno predstaviti javnosti.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih