Googlove storitve je težko opustiti. Čeprav nam brisanje podatkov in računa spletni velikan ponudi na pladnju, se težava pojavi pri iskanju ustreznih nadomestkov. Google se očitno zaveda svoje kakovosti in vpetosti v naša življenja. Misija je težka, a ne nemogoča.
Google ima dandanes značaj mitološkega bitja. Pogosto ga primerjamo z nekakšnim božanstvom – je vseviden, vseveden in skoraj vsemogočen, navadnemu smrtniku pa neviden in nedoumljiv. Kroji usode slehernikov, pozna nas bolje, kot se poznamo sami, v njegovih očeh smo majhni in goli. Nekateri ga vidijo kot odskočno desko v svetlo bodočnost skupne zavesti, povezanosti in znanja, spet drugi kot Frankensteinovo pošast, ki je ušla nadzoru. A vendar je le človeška stvaritev, splet kode in kapitala ter nemara najuporabnejše orodje 21. stoletja.
Tiskalniki so v splošni zavesti ključni del pisarniškega okolja. Že dlje časa imamo sicer občutek, da se potreba po tisku zmanjšuje, čeprav prodajne številke in izračuni analitikov tega niti ne potrjujejo. Resnici na ljubo se zmanjšuje v nekaterih določenih segmentih in regijah, a se zato kje drugje tudi veča.
Računalniški monitor je tako med domačimi kot med poslovnimi uporabniki pogosto med bolj zapostavljenimi deli opreme – pa čeprav ga gledamo pravzaprav neprestano.
Apple je prenovil vse linije prenosnikov Macbook in jim dodal še privlačnega posebneža s 16-palčnim zaslonom, zato ni boljšega trenutka za nakup prenosnega računalnika z logotipom ugriznjenega jabolka kot zdaj. Ponudba je dokaj prečiščena in meri na ozko usmerjeno občinstvo, a se novinec kljub temu v jabolčnem svetu hitro izgubi, zato jo razdrobimo na jasne dele in opredelimo, komu je kateri namenjen.
Apple poleg priljubljenih prenosnikov ponuja tudi paleto namiznih računalnikov z operacijskim sistemom macOS, med katerimi slehernik najde nekaj zase. Od cenovno ugodnih, majhnih, priročno učinkovitih in pošastno hitrih do pregrešno dragih modelov, v ponudbi iz Cupertina je vse. Pred nakupom podrobno preverimo vsakega od računalnikov Mac in jih primerjamo med seboj, da ugotovimo, kateri je tisti pravi, ki bo ustregel našim, specifičnim potrebam.
Prej ali slej se zgodi vsakomur, četudi računalnik uporablja še tako skrbno in se izogiba nameščanju nepotrebne navlake. Pred upočasnitvijo niso varni niti uporabniki Linuxovih distribucij, čeprav po anekdotičnih zgodbah to traja dlje kot pri Windows. K sreči dandanes ni vedno potrebna jedrska rešitev (format in ponovna namestitev)
Kadar starejših mlinčkov ne moremo dovolj pohitriti s programskim čiščenjem, je okolju in denarnici prijazna rešitev zamenjava komponente, ki predstavlja ozko grlo. V številnih primerih se izkaže, da lahko tak računalnik še leta zadovoljivo prede.
Domači računalniki običajno niso ravno glasni, a lahko to postanejo z leti. Hkrati pa si lahko že v začetku omislimo računalnik, ki bo čim tišji – če ne kar neslišen. To je še posebej smotrno, če bo našel svoje mesto v skupnih prostorih, denimo v manjši skupni pisarni ali celo dnevni sobi. V klasičnih pisarnah oziroma na delovnih mestih so te potrebe ponavadi obrobne, saj je tam več drugih virov hrupa in so računalniki tako med manj opaznimi.
Potem ko smo uspešno izpolnili delovno okolje, družini pa pojasnili, da je tisti geforce za tisočak pravzaprav kartica proti vplivom omrežij 5G, napoči trenutek, ko je treba razmišljati o tistem najpomembnejšem. Zabavi!
Ob nakupu namiznega računalnika veliko truda vložimo v izbiro posameznih komponent – kateri procesor, koliko pomnilnika, shrambe, kakšen napajalnik, katero ohišje, ventilator ... Na koncu nabavimo še »dodatke«, kot so miš, tipkovnica in slušalke.
Četudi svoje namizne računalnike nazivamo z gajbami, s kištami in kavnimi mlinčki, so ravno ti še vedno najmogočnejši stroji, ki nam pomagajo tako pri delu kot zabavi. Čeprav jim je prihod pametnih telefonov odžrl velik kos pogače, so ti še vedno močno prisotni – tako v pisarnah kot doma.
Prodajne police prenosnikov so na prvi pogled natrpane z res presenetljivim številom modelov. A v resnici imajo proizvajalci le nekaj različnih modelov, pri katerih ponujajo različne kombinacije procesorjev, pogonov, pomnilnika, pogosto tudi ločeno z operacijskim sistemom Windows 10 (to je sicer bolj aktualno pri cenejših modelih) ali brez.
Gotovo ste že slišali za zdaj že ponarodelo fotografsko krilatico, ki pravi, najboljši fotoaparat je tisti, ki ga imaš s seboj.
Apple je v zadnjem letu izdal štiri nove telefone in seveda se da še vedno kupiti tudi starejše modele. Vseeno pa smo letos v takšni situaciji, da je pri Applu izbira dokaj preprosta, saj imajo na policah dva telefona, ki sta glede na razpoložljive evre edina prava izbira.
Letos se je na strani Androida marsikaj spremenilo, tako da so se karte spet malce premešale. Nekatere spremembe so posledica političnih odločitev velesil in kot take v kontekstu našega poročanja res niso dobrodošle.
Pametni telefoni so zreli trg. To je opis stanja, ki ga začnejo uporabljati analitiki, ko se rast začne umirjati in začnejo cene spodobnih naprav upadati ter cene »premium« naprav rastejo.
Skladiščna in proizvodna okolja so v zgodovini doživela že vrsto tehnološko gnanih (r)evolucij. Četrti val optimizacije je pred vrati
Tehnologije in omrežja 5G obljubljajo boljši vpogled v delovanje logističnih procesov, stalno spremljanje lokacije in obilje podatkov, ki ga velja izkoristiti za nudenje boljših storitev.
Epidemija covida-19 utegne imeti uničujoč vpliv na številne panoge gospodarstva, družabno življenje in standarde osebne nege, hkrati pa je spodbudila izliv ustvarjalnosti in inovativnosti na drugih področjih. Ogledali smo si nekaj najnovejših izumov, ki so neposredna posledica koronavirusa.
Pandemija covida-19 je že poskrbela za delo na daljavo in temeljito posegla na področje telekomunikacij, a zdi se, da največje spremembe šele prihajajo. Posebej na področju telemedicine, saj naj bi obseg navideznih, torej virtualnih obiskov zdravstvenega osebja in spremljanje pacientov na daljavo v prihodnjih letih zrasla kar za sedemkrat.
Številna podjetja se vsaj desetletje pogovarjajo o uvedbi e-poslovanja, nova družbena in zdravstvena realnost v obliki globalne virusne pandemije pa sta opozorili, da je treba zanj poskrbeti v kar najkrajšem času. Je to sploh izvedljivo v mesecu ali dveh? Odvisno od tega, kje na krivulji digitalizacije poslovanja se nahaja posamezno podjetje oziroma organizacija.
Spletni iskalnik Baidu je največje tovrstno orodje na Kitajskem. Uporablja ga 70 odstotkov vseh kitajskih uporabnikov interneta. Kar je Google za svet, je Baidu za Kitajce. Nekdaj plahi sin tovarniških delavcev, ki je Baidu osnoval pred dvajsetimi leti, je danes milijarder. Bil je v pravem trenutku na pravem mestu, z idejo, ki se je izkazala za revolucionarno. A brez prave revolucije in protestov Baiduja ne bi bilo.
Moderni telefoni presenetljivo dobro in hitro določijo lokacijo. V ta namen uporabljajo signal GPS, ki pokriva ves svet že skoraj tri desetletja. A v tem času smo bili priče razvoju, ki ni prinesel le konkurenčnih sistemov, temveč tudi nadgradnjo GPS. Današnji telefoni lahko v nekaj sekundah z natančnostjo meter ali manj določijo, kje na svetu smo. In to je osupljiv dosežek.
Dr. Podjed je posebej aktualen sedaj, saj raziskuje na presečišču davnih človeških navad in sodobne tehnologije. Svoja opažanja o življenju za štirimi stenami pa je do 36. dneva karantene beležil tudi na Facebooku, Twitterju, Linkedinu ter Instagramu. Z njegovim soglasjem smo nekatera tudi uporabili.
Med brskanjem po spletu se odpre utripajoče okno z grozilnim opozorilom, da je računalnik okužen z virusom, ali pa, da smo si ogledali nezakonite vsebine. Nasilno utripanje včasih spremlja še grozeče piskanje in celo sintetiziran glas z opozorilom. A vse bo še dobro, saj je zraven napisana telefonska številka, kamor lahko pokličemo za odpravo težave. Gre za znamenito prevaro z lažnim klicnim centrom, ki se večinoma izvaja iz Indije.
Aplikacije za sledenje stikov z morebiti okuženimi – da ali ne? Tehnologija obstaja, celo več jih je, toda ali tudi deluje? Ali smo kot družba pripravljeni na izzive, ki jih tovrstno sledenje, čeravno domnevno v prid vseh, prinaša?
Koliko se bodo podražili računalniki, telefoni in diski? Društvo Kopriva po skoraj 25 letih začenja zbiranje nadomestil za zasebno reproduciranje in ocene govorijo, da naj bi poslej za avtorje letno zbrali okoli 2,8 milijona evrov.
Računalničarji smo že desetletja vajeni delati na daljavo. Računalnik, za katerem sedimo, je le most, prek katerega pridemo do naprav, ki jih v resnici uporabljamo oziroma upravljamo. S prihodom koronavirusa pa nismo več edini, ki potrebujemo tako funkcionalnost.
Video konference so v času pandemije postale čez noč esencialna, celo kritična infrastruktura. Po njih so planili tako podjetja kot potrošniki, saj smo vsi morali ostati doma. Svojo uporabnost so dokazale s tem, ko so preživele največji stresni test programske opreme, ki si ga lahko omislimo v računalništvu. Prvotno skepso in zadržke je nadomestilo navdušenje, ki bo verjetno za vselej spremenilo navade in uporabo tovrstnih storitev. Obenem je spodbudilo računalniško industrijo za nov krog inovacij na področju video konferenc.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
