Preden so izumili tehnologijo programske emulacije pametnih kartic, smo morali za plačevanje s telefonom uporabljati namenske kartice SIM ali pa imeti drage telefone z varnimi enklavami. Danes se lahko tudi najcenejši pametni telefon pretvarja, da je pametna kartica za avtobus, knjižnico ali plačilo na terminalu. Tehnologija, ki je v resnici stara že osem let, je zares zaživela šele v zadnjih letih, a pri končnih uporabnikih ostala po krivem prezrta.
Če smo se navadili na kitajske telefone in računalnike, se zna zgoditi, da se bomo tudi na kitajske avtomobile. Prve lastovke so namreč že tu.
V Sloveniji, verjeli ali ne, izdelujejo kar dva električna avtomobila. Sicer oba prihajata iz iste tovarne in sta na prvi pogled skorajda enaka, razlika se skriva predvsem pod potniško kabino.
Javne polnilne postaje, kjer lahko lastniki električnih vozil polnijo zastonj, postajajo bolj kot ne le še spomin na oddaljene, pionirske čase.
Januarja se je skupnost z Reddita zoperstavila elitam z Wall Streeta in vsaj za nekaj časa zmagovala. »Hedge« skladi so beležili milijardne izgube, mali vlagatelji z Reddita pa so – vsaj na papirju – obogateli. Epilog zgodbe je bil pričakovano antiklimaktičen, a vsaj za kratek čas se je zdelo, da prek interneta združeni posamezniki lahko premagajo največje finančne gigante.
Moderni znanstveni dosežki nas lahko s svojo bleščavo tolikanj zaslepijo, da sploh ne opazimo ramen, na katerih stojijo. Danes vsi od študentov do Nobelovih nagrajencev pri svojem raziskovalnem delu uporabljajo dosežke informacijske tehnologije. Ne gre samo za urejevalnike besedil in elektronsko pošto, današnjo znanost podpirajo algoritmi, kode, zbirke in iskalniki, ki so sami po sebi genialne iznajdbe – in često po krivici prezrte.
Kriptovalute so med nami in najbrž si vsakdo lasti vsak kakšen digitalni kovanec. Običajno jih hranimo v spletnih menjalnicah, kjer smo jih verjetno tudi kupili. S tem načelno ni nič narobe, a bomo zagotovo mirneje spali, če naložena sredstva prenesemo k sebi. Ker so strojne rešitve redke in drage, si omislimo programsko denarnico, ki kripto novce hrani kar na iphonu.
Počasi se bližamo času, ko bomo spet normalno zaživeli. Omogočene bodo vse Slovencem priljubljene aktivnosti, med drugim skupinska rekreacija in odprtje gostiln. Da ne bi v preveliki vnemi pregoreli, bo treba novo svobodo piti po požirkih. Za doziranje športa je na tržnici Google Play na voljo veliko aplikacij, nekaj manj pa je takih, ki sledijo vnosu alkohola.
WeekCalendar Pregledna, a izredno zmogljiva aplikacija za vodenje koledarjev podpira tako Google Calendar kot Exchange, iCloud in druge.
CoreSpecs Preprost sistemski pripomoček CoreSpecs prikaže gole podatke iz tipal, ki so vgrajena v gostiteljev pametni telefon.
Internet stvari (IoT) je eden izmed odgovorov na to, kako ostati povezani, informirani, zdravi ...
Trendi s področja interneta stvari kažejo, da se bodo ponudniki letos osredotočili na temeljne potrebe strank, kot so prizadevanja za varnost in zdravje ter spremljanje naprav pa tudi uporabniško izkušnjo.
Ne glede na to, ali so podjetja pripravljena nanjo, je Industrija 5.0 tu. Medtem ko se številna proizvodna podjetja še vedno ubadajo s tem, kako uvesti nove tehnologije za izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti v svoje poslovanje, je naslednja faza industrializacije že pred vrati.
Za človeštvom je leto korenitih sprememb, ki se bodo nadaljevale tudi letos. Podjetja in posamezniki smo morali najti načine, kako zanesljivo in varno delati od doma. Tam, kjer je to seveda mogoče. Še največ izzivov, povezanih z zagotavljanjem zdravstvene varnosti, so imela industrijska okolja oziroma proizvodna podjetja. Le redko kje tovarne delujejo brez ljudi. Medtem ko je dajanje ukazov stroju še/že izvedljivo na daljavo, so zalaganje stroja z materialom, njegovo prilagajanje in vzdrževanje (vsaj za zdaj še) tesno povezani s prisotnostjo človeka. Tovarne brez ljudi so torej predvsem teoretični koncept.
Apple je lani prekinil petnajstletno sodelovanje z Intelom in z lastnim procesorjem za prenosnike MacBook osupnil svet. Čez noč so v Cupertinu naredili gromozanski korak naprej in tekmece pustili daleč zadaj. Prenosniki s čipom M1 so dejansko varčnejši in hitrejši od vsega (primerljivega), kar smo poznali do zdaj.
V zadnjih petih letih smo se dokončno zavedeli, da internet, kot ga vidimo, ni enak internetu, kot ga vidijo ostali. Informacijski mehurčki oziroma odmevne komore se pojavljajo zlasti na družbenih omrežjih in so nevarne, ker zamegljujejo pestrost resničnosti. Še nevarnejše pa postanejo, kadar nas algoritmi odpeljejo na stranpoti neresnic, zavajanj in laži.
Letos mineva trideset let, kar je priklop na internet leta 1991 svetovno gledano postal dostopen širši javnosti, doma pa se je kot prvi v državi nanj priključil tudi inštitut Jožef Štefan. Velja se torej ozreti prek rame in pogledati, kaj smo od svetovnega spleta pričakovali, kako smo do njega prišli, kje smo in kam gremo. Kajti, kot pri vsaki revoluciji, svet po je prihodu interneta na domače zaslone videti bistveno drugače kot poprej.
Spet je tisti čas, ko se o bitcoinu in kriptovalutah govori na vsakem koraku, in če bi bili časi normalni, bi se tudi pri frizerju. Sredi decembra je bitcoin dosegel rekordno vrednost, potem pa jo je v mesecu dni še podvojil. Od zadnjega vlakca smrti so minila tri leta, v tem času pa se je na področju kriptovalut precej spremenilo. Človeška psihologija pač ne.
Bitcoin je skupaj z drugimi kriptovalutami spet v središču pozornosti. Zdi se, da so mu negotovi časi dali dodatnega zagona in vsi bi radi bili na vlaku, ki pelje do dodatnega zaslužka oziroma oplemenitenja vloženih prihrankov. Čeprav ga v zadnjem času precej primerjajo z zlatom, je zaradi njegove nepredvidljivosti pri vlaganju treba biti previden. Analitično previden.
Ko kupimo telefon, naj bo to Android ali iPhone, je velika verjetnost, da bo na njem prednaložena »domača« aplikacija za poslušanje podkastov. Obe sta v redu, a še zdaleč nista edini možnosti.
Tipalo svetlobnega zaznavanja in merjenja globine Lidar, s katerim so opremljeni zadnji telefoni iPhone 12 ter tablice iPad Pro 2020, je že na samem začetku zaposlilo domišljijo razvijalcev mobilnih aplikacij in izdelki izpod njihovih prstov dajo slutiti, da nas čaka zanimiva prihodnost.
Aplikacije, ki se ukvarjajo z istim področjem, so si običajno podobne kot jajce jajcu, zato toliko bolj cenimo nenavadnost nekaterih izdelkov na tržnici Play, ki razkrivajo bogato domišljijo njihovih razvijalcev.
WakeUp Enostavna aplikacija, namenjena zbujanju omrežnih naprav prek standarda Wake-on-Lan.
App Locker Free Na telefon nameščene aplikacije pred neželenimi očmi najlažje zaklenemo s številčno kodo ali prstnim odtisom ter programom App Locker Free.
Digitalne preobrazbe preplavljajo poslovni svet. Podjetja morajo biti agilna, povezana in poslovati po zadnji modi, če naj ostanejo konkurenčna. Toda pri digitalni preobrazbi delajo tudi napake. To je kratek seznam, čemu se velja izogniti.
O tem, da je digitalna preobrazba velik, a nujen zalogaj, je prepričanih vse več podjetij. Ignorirati je ne morejo, zgolj kupiti tudi ne. Na kaj vse morajo torej biti pozorna?
Sodobne tehnologije nam olajšajo in pohitrijo delo. Po robotih, ki so letvico produktivnosti »v nebo« dvignili v industriji, dobivamo še robotsko avtomatizacijo poslovnih procesov. Kaj zmorejo programski roboti in česa (še) ne?
Dejan Spasovski, direktor podjetja Ineor, d. o. o.
Strah pred neuspehom je tisto, kar večino ljudi in podjetij drži v krču, da se nekaterih zadev sploh ne lotijo, denimo digitalne preobrazbe poslovanja. Kar je hudič, saj že vrabčki na vejah čivkajo, da nam brez digitalne preobrazbe živeti ni. Ignorirati je torej ne morejo, niti se slepiti, da se svet okoli njih ne spreminja. Kaj torej storiti?
Alibaba je eno največjih podjetij na svetu, njen ustanovitelj Jack Ma, ki ima pod palcem več kot 60 milijard ameriških dolarjev, pa najbogatejši Kitajec na svetu. Kako je reven deček postal eden najbogatejših ljudi na svetu? Z željo po znanju angleščine.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
