Uspeh tablic(e) je naznanil novo ero računalništva. Prihodnost zahteva prenosljivost. Običajni prenosniki sicer štejejo za takšne, vendar za prekladanje na kavču niso ravno priročni. Pametni telefoni in manjši prenosni računalniki (netbooki) so že bližje, tablice pa nedvomno odgovor sedanjosti, a jim za resno delo manjkajo tipkovnice. Tukaj stopijo na prizorišče suhci.
Do zdaj smo v prenosnih računalnikih s 3D podporo zasledili le nVidiin sistem, ki je v slabih treh letih, odkar je na trgu, trdno zasidran tudi v vseh drugih računalniških sistemih. Pred časom so se opogumili tudi v ATIju in izdelali svoj 3D AMD sistem, danes dosegljiv tudi v prenosniku HP Envy 3D.
Ko razmišljamo o nakupu prenosnika, nas večina razmišlja o modelih, ki sodijo v zlato sredino - imajo 15-palčni zaslon in danes stanejo okoli 600 evrov. V resnici pa je trg prenosnikov veliko širši, tako kot to velja za vsako področje. Tudi avtomobilska industrija ne izdeluje le cliov, mar ne?
Creative, nekoč podjetje izjemne slave, katerega glasbene kartice so se tiščale v skoraj vsakem PCju, je nedavno izdalo dvojec tabličnih računalnikov z Androidom. Gre za izdelke z nizko ceno in temu primernimi zmogljivostmi. To se ne sliši dobro, a ni nujno polomija.
Te dni se nikakor ne moremo pritoževati nad pomanjkanjem novic o vedno novih tabličnih računalnikih. Slasten kolač, ki ga Apple trenutno skoraj ekskluzivno reže samo zase, je preveč mamljiv za izdelovalce z vsega sveta. Med bolj prodorne sodi tudi ViewSonic, njihovo tablico ViewPad 10s smo si ogledali tokrat.
Realno oceno neke naprave lahko podamo šele po dolgotrajnejši in resnejši rabi - pri tem pa se iPad zelo dobro obnese. Čeprav je začetniška navdušenost nekoliko popustila, ga sam uporabljam tako rekoč vsak dan, in to malce drugače, kot sem si sprva mislil.
Ko je Apple lani predstavil tablični računalnik iPad, smo bili novinarji nekoliko previdni pri svojih napovedih, saj smo se pri jabolčnikih že prevečkrat premočno motili. A tudi največji zagovorniki Appla niso predvideli gromozanskega uspeha, ki ga je iPad požel med uporabniki. Kljub dobrim prodajnim številkam pa je že nared naslednik.
Mac OS X je čudovit operacijski sistem. Prepriča tako začetnike kot izkušene znalce. Zanj so pisani zmogljivi programi in ni opravila, ki ga ne bi mogli opraviti z njihovo pomočjo. Načeloma to pomeni, da drugih operacijskih sistemov ne potrebujemo, vendar se kljub temu lahko zgodi, da prav tista aplikacija, ki ste jo vsa ta okenska leta skrbno nadgrajevali, na Macu ne bo hotela delovati.
Če računalnika ne uporabljate le v službi, potem verjetno to poznate - zvečer v skromno osvetljenem prostoru pridete do računalnika, premaknete miško, da se izklopi varčevalnik zaslona (ali da se računalnik zbudi iz spanja, če ste bolj ekološko ozaveščeni), in zaslon se napolni z morilsko modrikasto belino, ki vam ubije oči. Če ste se spoznali v prejšnjem stavku, imam rešitev za vas.
Za Mathematico ste zagotovo že slišali. Sistem za simbolično računanje, ki ga uporabljajo študenti, še bolj pa podiplomski akademiki za premetavanje in izrisovanje enačb. Neverjetno zmogljiv, za razumevanje morate najprej prebrati kot telefonski imenik debel priročnik, stane pa - hja, povejmo le, da vas bo cenejša domača različica olajšala za slabih 300 evrov.
Snovalci operacijskega sistema Mac OS X bodo letos upihnili že deset svečk na torti. Obenem s predstavitvijo tablice iPad 2 je Apple registriranim razvijalcem za okolje Mac omogočil prvi stik z najnovejšim operacijskim sistemom; z Applovih dveri za razvijalce si lahko pretočijo tehnični predogled različice 10.7, poimenovane Lion.
Konec februarja je sisteme za samodejno posodabljanje in Microsoftovo spletno stran obiskal Service Pack 1 za Okna 7. Preverili smo, kaj prinaša in kako se obnese, ter vrgli pogled na dosedanje življenje najuspešnejšega operacijskega sistema za domače računalnike.
Sodobni računalniki tako hitro pridobivajo na zmogljivostih, da uporabnikom že zmanjkuje domišljije, kje vse digitalne ničle in enice porabiti. Preizkusili smo AMDjevo in Intelovo zamisel, kako kar najenostavneje ustreči manj zahtevnim uporabnikom in obenem prepričati še navdušence za sisteme hišnega kina.
Stereoskopskim televizorjem, ki so prišli na trg v začetku lanskega leta, so v drugi polovici leta sledili še stereoskopski projektorji za domači kino v visoki ločljivosti. Preizkusili smo enega prvih, Sonyjev projektor Bravia VPL-HW90ES 3D.
Lacie zunanjo podobo svojih izdelkov zaupa uveljavljenim industrijskim oblikovalcem. Tokrat je zanjo poskrbel Neil Poulton, v Parizu živeči Škot, ki je v lepo podobo zavil napravo, ki je usmerjevalnik, NAS in brezžična dostopna točka v enem.
Sitecom je na trg poslal družino naprav, ki skušajo skupaj ponuditi kompletno rešitev omrežnega shranjevanja, posredovanja in uživanja večpredstavnih vsebin na domu. Zadnji korak tega procesa opravlja TV Media player.
Prijaznost do okolja in energijska varčnost sta v zadnjih letih dodobra okužili tudi računalniško industrijo. Danes je pač trendovsko biti "zelen. V tem duhu so v Logitechu oblikovali tudi najnovejšo solarno tipkovnico, ki smo jo seveda takoj preizkusili.
Video kasete so bile v osemdesetih in devetdesetih glavni način shranjevanja video posnetkov, danes pa se na njih po omarah in predalih večinoma nabira prah. Ni se jih mogoče znebiti, dokler njihove vsebine ne spravimo v računalnik.
Po enem letu smo dočakali nov model v seriji Bold, ki pa ostaja zelo zvest svojemu predhodniku. Vprašanje, ki se poraja že ob prvem stiku, je seveda, ali je menjava starega 9700 za novega 9780 smiselna? Odgovor žal ni povsem enostaven.
Pametne telefone uporablja vse več ljudi, vse bolj nadomeščajo cenejše oziroma osnovnejše modele. Kamorkoli gledamo, vidimo ljudi, ki so zatopljeni v male zaslone, tam tapkajo po Facebooku, po Twitterju, po elektronski pošti, pa še kaj bi se našlo. Pri Sony Ericssonu pa ponujajo dodatek, ki še olajša stik z digitalnim svetom.
S kamero JVC so bili posneti video zapisi v formatu .mod. To je menda "zapis" te firme. Naletel sem na težavo - kako oz. s katerim programom lahko "obdelam" te posnetke in potem ustvarim (zapečem - Nero) DVD ploščo, da jih bo "znal" brati DVD predvajalnik - tudi takšen, ki ne prepozna divx formata.
Pogovarjali smo se s Kevinom O'Donovanom, Intelovim strategom za razvoj novih poslovnih področij. Vroča tema v računalniški industriji so nedvomno tablice, zato smo sogovornika izprašali o prihodnjem razvoju in možnostih mešanja kart med največjimi igralci v industriji.
Če še niste opazili, se trg programske opreme pred našimi očmi hitro in drastično spreminja. Svoboda dostopa do programov in izbire prodajnih kanalov se počasi oži, če že ne odpravlja. V imenu tega, da je to dobro za končnega uporabnika. Namesto tega si vsi izdelovalci po vrsti prizadevajo vzpostaviti lastno nadzorovane spletne trgovine (App Store), kjer imajo oni in nihče drug zadnjo besedo. Znano je že, kaj počne Apple, zdaj se mu je pridružil tudi Google, ki je nedavno iz Android Marketa izbrisal več kot 50 programčkov, ker so bili domnevno pripravljeni za nečedno (beri: trojansko) dejanje. Toda nekateri razvijalci ne delijo tega mnenja. Kdor misli, da je to omejeno samo na nove naprave (tablice, pametne telefone), se prav tako moti. Ne bi se čudil, če bi nekega dne Apple, denimo, onemogočil nameščanje programov na MacOS mimo svoje spletne trgovine. V tem kontekstu pojem "odprte kode" dobiva povsem nov pomen.
Naprav z Googlovim sistemom Android je vsak dan več in med njimi sploh ni lahko izbrati. A tu in tam nas Google razveseli še s posebnim pametnim mobilnikom, izdelanim prav po njihovem okusu in z najnovejšo sistemsko programsko opremo.
Pred letom dni smo kot prvi v Sloveniji zares preizkusili Applov iPad in tudi tokrat smo se potrudili in novi iPad 2 kupili posebej za tokratni preizkus. Da bo bolj očitno, kako novi (in celo stari) iPad trenutno odstopa od konkurence, smo preizkusili še androidne rivale.
Človeška narava je takšna, da želimo vedno več, vendar včasih nismo povsem prepričani, ali to res potrebujemo in zakaj. Podobno je tudi pri računalniških monitorjih, ki so že nekaj časa tega prerasli v mere, ki so zajetnejše kot mere naših televizijskih sprejemnikov pred desetletjem.
Pri Monitorju se že dvajset let zbira najrazličnejša druščina avtorjev in urednikov. Včasih smo bili navdušeni nad modemi, krmilniki in procesorji, danes nas je morda več za pametne telefone in tablice. Včasih smo se urili v DOSu, nato Linuxu, danes smo v Oknih, MacOSu, iOSu in Androidu. Vsi po vrsti smo navdušenci za tehnologijo, vendar ima vsak nekoliko drugačen kot, s katerega gleda nanjo.
Boj za grafični prestol se nadaljuje. Bo novi Radeon pometel s končno "odraslim" nVidiinim Fermijem? Kdo je hiter, kdo počasen, kdo je vroč in kdo glasen? Za vas smo preizkusili najnovejše stvaritve dveh večnih konkurentov grafične industrije.
Pametni telefoni so švicarski noži sodobnega časa. Resda so namenjeni predvsem komuniciranju, vendar so v svoji biti čisto pravi računalniki in ker so opremljeni s številnimi senzorji in imajo velike, za dotik občutljive zaslone, jih z nameščanjem dodatnih aplikacij lahko spremenimo v orodja za marsikatero situacijo. Oglejmo si, v kaj vse lahko spremenimo telefon, ki poganja Android. Torej, vaš telefon je lahko ...
Poceni mobilnih telefonov je na trgu veliko, svojo zmogljivostno podhranjenost večinoma skrivajo pod pestro zunanjostjo, kupci takih naprav pa od njih pričakujejo predvsem zanesljivo in preprosto delovanje. A v zadnjem času se med njimi vedno bolj pojavljajo naprave, ki se hvalijo z zmerno ceno in zmogljivih sistemom Android. So izdelovalci našli idealno kombinacijo ali le dober marketinški pristop?
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
