Za večino ljubiteljev mobilne tehnologije so danes aplikacije izjemnega pomena. Za vsako področje oziroma kategorijo jih je na voljo že zelo veliko, tako da uporabniku ni vedno najlaže poiskati najboljših. Pripravili smo seznam desetih zanimivih in koristnih aplikacij za povečanje produktivnosti.
Za karneval ste skočili v Rio de Janeiro. O Braziliji ste razmišljali že nekaj časa, zato ste na internetu pred odhodom pregledali nešteto člankov o karnevalu, si prebrali kup forumov in po dolgem in počez prečesali ponudbo letalskih družb. Ko ste bili nekega dne dokončno odločeni, ste zagnali računalnik, odprli brskalnik, na hitro še enkrat pregledali ponudbo letalskih vozovnic pri različnih prevoznikih in izbrali najugodnejšo. Sami pri sebi čutite, da ste sklenili odlično kupčijo. Kaj bi porekli, ko bi vedeli, da na istem letu eno vrsto za vami sedi nekdo, ki je karto rezerviral istega dne ob isti uri na isti spletni strani kot vi, a je zanjo odštel pol manj?
Grafične rešitve so med najzaslužnejšimi za hiter razvoj računalništva. Prav zaradi njih zmorejo najrazličnejše naprave ne le prikazovati boljšo sliko in video posnetke visoke ločljivosti, temveč tudi presneto hitro računati. Preverili smo, kakšno je trenutno stanje na trgu grafičnih rešitev, kateri izdelki so najbolj priljubljeni med uporabniki in kakšne novosti nam bodo v novem koledarskem letu pripravili posamezni izdelovalci.
V množicah je moč, ki lahko spreminja svet. Ob takih besedah navadno pomislimo na politiko, revolucije in podobno, vendar velja tudi za druge vidike sodobnega življenja. Lep zgled so vsem znana družabna omrežja, zdaj pa prihaja na vrsto nova različica – omrežja in storitve, ki bodo tesneje povezovali izdelovalca in uporabnike, od zamisli do izdelka. Obenem nov način financiranja, ki preskakuje običajne institucije in odpira pot pravem podjetništvu in inovacijam. Priložnost za »nas druge«, ki nimamo enakih možnosti kot velike korporacije. Govorimo o crowdsourcingu, crowd fundingu in novi uspešnici z imenom Kickstarter.
Kot oskrbnik nekaj deset službenih, obenem pa seveda vse preveč prijateljskih in družinskih računalnikov se redno jezim nad uporabniki in čudim, kaj vse jim uspe. Redno ženem antivirusne programe in druge programe za čiščenje nesnage – zadnje čase je to največkrat CCleaner (s polnim imenom – Crap Cleaner).
Prekrasen večer, zunaj naletava sneg, radiatorji puhtijo značilen zimski vonj domačnosti, vi pa medtem za delovno mizo nostalgično urejate stare fotografije, ljubezenske e-maile in tisto svojo zares mini xxx zbirko. Nenadoma pa, cvrrc, stroj, ki je že leta poslušno povezoval konice vaših prstov z odzivanjem programske opreme, nenadoma zmrzne. Ne pomagajo ne prošnje, ne obredni plesi, še več, celo vsemogočno zdravilo, imenovano vnovični zagon, je brez moči. Vaš zvesti služabnik potrebuje pomoč, vi pa rešitev iz zadrege, kje jo poiskati.
Nokia je na vrhu lestvice največjih izdelovalcev mobilnih telefonov na svetu kraljevala več kot desetletje, v zadnjih letih pa na žalost kot po tekočem traku izgublja zaupanje potrošnikov in tržni delež. Trendi in zahteve potrošnikov se s časom spreminjajo, na trgu preživijo le tisti, ki se nanje hitro odzovejo. Nokii to žal ni uspelo in tako je velikan industrije danes le še bleda senca samega sebe.
Računalniška industrija je doslej še vedno našla rešitve, kako vsaki dve leti dvakrat zmanjšati velikost tranzistorjev v čipih. Čeprav nekateri Moorovemu zakonu vseeno napovedujejo konec, je bolj verjetno, da bo zanj poskrbela kar gospodarska kriza, v katero ciklično toneta EU in ZDA, in ne fizikalne omejitve.
Evropa je za izdelovalce zabavne elektronike in bele tehnike zelo pomemben trg, saj na stari celini navadno dosegajo višje prodajne cene in trgovske marže kot na drugih velikih svetovnih trgih. Prav zato nas včasih presenetijo z odločitvijo, da nekatere novosti v Evropo zaidejo šele zatem, ko so se dokazale v Aziji in ZDA. Samsung je eden prvih globalnih velikanov, ki utegne ta trend v celoti odpraviti, saj, tako trdijo evropski šefi tega podjetja, evropski potrošniki s svojim okusom in navadami narekujemo globalne trende.
Pozdravljeni! Naprej velika pohvala vaši reviji, imam pa vprašanje: zanima me, ali lahko siol boxa priklopim tale izdelek (www.adbglobal.com/products/iptv/adb-5721wnx.html), pa ali bi tale izdelek deloval, ker s temi siol boxi so sami križi in težave, ali pa kakšen drug izdelek. Drugače bi rad videl, da bi se v prihodnje malo razpisali o tem, kaj nam ponujajo slo operaterji za iptv televizijo – same bedne kanale, ki so namenjeni za balkanski oz. romunski trg. Lep pozdrav, Marko
Ameriška zvezna trgovska komisija (FTC) je 19 mesecev preiskovala družbo Google in ugotovila, da ne krši protimonopolnih zakonov. No, skoraj, saj gre tehnično za zunajsodno poravnavo in »sveto« obljubo googlovcev, da bodo odslej bolj pošteni, kar zadeva varovanje zasebnosti in oglaševanja. Patente, ki so jih kot obsedeni kupovali (beri: Motorola) zadnje mesece, bodo drugim ponujali pod poštenimi pogoji. Nekateri kritiki so zahtevali spremembe Googlovih algoritmov, vendar je FTC ocenil, da Google pač ne zlorablja svojega položaja. Tresla se je gora, rodila se je miš. Skratka, vse lepo in prav za Google. Le ena podrobnost – nekaj dni zatem so mediji zapisali, da je Google porabil za lobiranje 25 milijonov dolarjev. Poštenost pa taka …
Nedavno minulo leto 2012 je tudi priložnost za pregled spletnega obiska na straneh revij Monitor in Mladina. Ker so bile slednje ob koncu leta 2011 celo korenito prenovljene, smo tokrat izbrali možnost, da primerjamo obisk iz let 2011 in 2012.
Napovedovanje prihodnosti je povsod in vselej deležno velike pozornosti, še posebej, če je podkrepljeno s podatki ter zagotovili strokovnih in uglednih ustanov. To še posebej velja za področje informacijskih in elektronskih tehnologij, kjer so javno mnenje pogosto soustvarjale tudi drzne, a nemalokrat špekulativne napovedi. Toda mnoge so zgrešene, a tega ne gre skoraj nihče preverjati nazaj. Živimo torej v iluziji, da je vse res in vse tako, kot je (bilo) zapisano ali izrečeno. Resnica pa je pogosto presenetljivo drugačna. To bi morali vselej upoštevati, ko svoje odločitve zasnujemo na temelju tovrstnih napovedi. Saj, kot pravijo, ni vse zlato, kar se sveti.
Na tablicah se lahko igramo, brskamo po internetu, igramo, gledamo videe, napišemo kakšno e-pismo in se igramo. Sem kaj izpustil? Točno, na tablicah lahko tudi programiramo!
Zadnja leta smo priča nadvse hitremu razvoju mobilne zabavne elektronike, še posebej izstopajo pametni telefoni in tablični računalniki. Zanimalo nas je, od kod jim toliko moči in, predvsem, ali je ta moč že primerljiva z nekoliko starejšimi osebnimi računalniki.
Mobilni telefoni se že dolgo časa ne uporabljajo zgolj za opravljanje klicev in pošiljanje sporočil SMS. V ospredje namreč stopa uporaba interneta in razne večpredstavne vsebine. Na podlagi tega se razmere na trgu spreminjajo, saj je med uporabniki vedno več povpraševanja po mobilnikih z velikimi oziroma večjimi zasloni. In čeprav imajo slednji kar nekaj prednosti, jih pesti tudi nekaj slabosti.
Nabor nujnih programov se od naprave do naprave v marsičem razlikuje. Cenejši Androidi si ne bi mogli biti bolj različni. Eni imajo manjše zaslone, drugi manj delovnega pomnilnika, spet tretji zastarelo različico operacijskega sistema. Od osnovne opremljenosti je odvisno, kaj bomo iskali ob prvem obisku tržnice Play. Sledi seznam aplikacij, ki bodo vsem prišle prav.
Pri izbiri telefona so pomembni videz, nujna dobra strojna opremljenost, zahtevana programska inovativnost. Naštete zahteve se ne spremenijo niti, ko iščemo pravi kompromis med ceno in kakovostjo. Operacijski sistem Android se lahko pohvali z marsičim, obenem pa ima nekaj, česar zasledovalci še dolgo ne bodo imeli. Izbiro. Morda želimo telefon zgolj za telefoniranje, morda se bomo z njim ukvarjali noč in dan ter stopili na strme bregove korenskega dostopa, med Androidi bomo našli, kar iščemo. Kljub omejenemu proračunu.
Čeprav nas za brezžično povezljivost večina uporablja omrežja po standardu 802.11g in je njegov naslednik, imenovan n, na voljo le nekaj let, že snujejo naslednji korak. Preizkusili smo, kako se v praksi obnese še ne povsem dokončani 802.11ac.
Sorazmerno velik in kar se da hiter pomnilnik računalnika imamo za nekaj samoumevnega. Prihodnje leto lahko pričakujemo prve osnovne plošče s pomnilniškimi moduli DDR4. Katere prednosti prinaša novi standard? Bodo novi pomnilniki še večji in hitrejši? Kje so meje tehnologije?
Začetek leta že tradicionalno postreže s sejmom potrošniške elektronike CES, na katerem industrija digitalne zabave in razvade pokaže, čigavi inženirji so vse poletje in jesen najbolj vihali rokave ali pa imeli preprosto najboljšo zamisel oziroma najbujnejšo domišljijo. Nas so poleg tehnologij prihodnosti zanimali predvsem trendi, ki potrošnikom morebiti niso tako zelo očitni.
"Čudaškim" zamislim iz Redmonda se kar ne morem načuditi in ena takih je, da je v novih Oknih 8 umanjkala neposredna podpora ad hoc brezžičnim omrežjem. Računalnik lahko prek ukazne vrstice po ovinkih z ukazom netsh pripravimo to tega, da ustvarimo ad hoc brezžično omrežno povezavo, vendar pa nisem našel načina, kako povezati drug računalnik, tablico, pametni telefon (npr. telefon, kjer teče Wi-Fi dostopna točka na ad hoc način - recimo JoikuSpot za Symbian OS) na računalnik z operacijskim sistemom Windows 8 Pro.
Da se računalništvo preusmerja iz izdelkovne ekonomije v storitveno, je znano že dolgo. Ta prehod je tako temeljit, da je danes v resnici skorajda pomembneje kot to, "kaj naj kupimo", to, "kje naj kupimo" oz., posledično, kakšna bosta pripadajoča garancija in servis. Ko garancijska doba poteče, smo namreč na milost in nemilost prepuščeni znancem/znalcem in računalniškim servisom. Tam pa vlada Divji zahod.
Tranzicija. To je v zadnjih časih zelo priljubljen, a pogosto zlorabljen pojem, tudi v računalništvu. Toda prav to se zdaj dogaja na trgu računalniških izdelkov, kjer se prehod iz starih v nove čase dogaja hitreje od pričakovanega, seveda pogosto z bolečimi posledicami. Včerajšnji izdelki, kar celotne tehnologije, se čez noč zdijo pomembni toliko kot lanski sneg. Intel je, denimo, napovedal, da se poslavlja iz posla izdelave matičnih plošč. Glavni konkurent AMD pa se ubada z 32 % zmanjšanjem prodaje in skoraj pol milijarde dolarske izgube. Gartner navaja, da je trg PCjev v zadnjem četrtletju upadel za 4,9 %, kar niti ni toliko, a je bistveno bolj izraženo pri izdelovalcih sestavnih delov. Vsi iščejo novo osnovo, a kaj, ko večina izhaja iz starih temeljev.
Še nedolgo tega smo svarili pred poceni Androidi. Cenejši telefoni z Googlovim operacijskim sistemom so se vlekli kot megla, jecljali kot politiki na zatožni klopi in bili bolj plastični od pokojnega Michaela Jacksona. Večino negativnih kritik je Android doživljal s strani lastnikov šibkejših naprav. Čez noč se je vse spremenilo. Operacijski sistem je s Sladolednim sendvičem odrasel, izdelovalci telefonov pa so z njim ugotovili to, kar je finska Nokia vedela že pred časom - najbolje se prodajajo cenejši telefoni.
Ameriška zvezna trgovska komisija (FTC) je 19 mesecev preiskovala družbo Google in ugotovila, da ne krši protimonopolnih zakonov. No, skoraj, saj gre tehnično za zunajsodno poravnavo in "sveto" obljubo googlovcev, da bodo odslej bolj pošteni, kar zadeva varovanje zasebnosti in oglaševanja. Patente, ki so jih kot obsedeni kupovali (beri: Motorola) zadnje mesece, bodo drugim ponujali pod poštenimi pogoji. Nekateri kritiki so zahtevali spremembe Googlovih algoritmov, vendar je FTC ocenil, da Google pač ne zlorablja svojega položaja. Tresla se je gora, rodila se je miš. Skratka, vse lepo in prav za Google. Le ena podrobnost - nekaj dni zatem so mediji zapisali, da je Google porabil za lobiranje 25 milijonov dolarjev. Poštenost pa taka ...
Več kot petino spletnega prometa predstavljajo obiski uporabnikov na poti. Ljudi, ki se na izbranem spletišču ustavijo s tablico ali telefonom, je vedno več. Do leta 2015 jih bo več kot obiskovalcev z računalnikom. Pa so slovenska spletišča temu prilagojena?
Za "resno delo", za "CAD" in za "inženirsko oblikovanje", potrebujemo "grafično postajo". Tako nas vsaj prepričujejo. In vendar izraz "grafična postaja" v zadnjem času ponazarja le osebni računalnik z veliko pomnilnika, hitrim procesorjem (ponavadi Intel Xeon) in hitro grafično kartico (ponavadi nVidia Quadro). Zapičili smo se v slednjo - je za delo z inženirskimi programi res nujna?
Praviloma velja, da če nečesa ne najdemo v spletu, tistega sploh ni. Tokrat smo poiskali nekaj "drugačnih" domačih in tujih spletnih trgovin, ki slovijo predvsem po nenavadni vsebini ali konceptu prodaje. Obenem smo preverili, kakšne so možnosti za prejem izdelka v Slovenijo, če tuja spletna trgovina blaga ne pošilja k nam.
Nakup izdelka na drugi celini je povezan z vrsto dodatnih stroškov. V najboljšem primeru je to zgolj cena pošiljanja blaga, v najslabšem pa bomo, še preden izdelek dobimo v roke, državi plačali DDV, carino in celo trošarino. Pred nakupom potemtakem velja preračunati, koliko nas bodo stali omenjeni "prispevki" v državni proračun. Dobra novica: v nekaterih primerih nas čakajo oprostitve.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
