Absolutno tih računalnik je le tisti, katerega komponente nimajo gibljivih delov. Tak računalnik je sicer mogoče sestaviti, a bo omejen z zmogljivostmi in predvsem pregrešno drag glede na zmogljivosti, ki jih ponuja. A z nekaj skrbnega načrtovanja si že pred nakupom lahko ustvarimo razmeroma tih sistem, ki ga po potrebi lahko še dodatno utišamo brez večjega vpliva na zmogljivosti. Pripravili smo vodnik, po katerem si lahko vsakdo sestavi (oziroma kupi) tih računalnik.
Če sodite med najbolj neučakane uporabnike računalniških novosti, ste operacijski sistem Microsoft Windows 8, pa čeprav le v preizkusni različici, že namestili. Verjamemo, da je med vami precej uporabnikov, ki jim zadnja novotarija iz Redmonda ni všeč, in bi raje ostali pri "klasičnem" uporabniškem vmesniku in starejšem operacijskem sistemu, s katerim ste delali doslej.
Modern UI, ploščice, nekdaj znane pod imenom Metro, so bile spočete, da bi bile naprave z njimi drugačne. Ker je Microsoft prišel na mobilno zabavo kot zadnji, se je zadeve lotil drugače kot osrednja gosta, Google in Apple. Glavna privlačnost operacijskega sistema Windows Phone, ki so ga razvijalci iz Redmonda ustvarili od temeljev navzgor, je bila zmogljiva enostavnost. Nova iteracija WP8 se premise predhodnika drži kot pijanec plota, a kljub temu skuša popraviti krivice, ki jih je zakrivila deviška različica sistema.
Osma okna prinašajo precej sprememb. Računalnike silijo k rabi zaslonov, občutljivih za dotik, tablice delijo na dva pola, pri telefonih pa posvojijo nove ljubljenčke. Naprave finskega podjetja Nokia tako niso več sopomenka za Windows Phone, saj sta poslej z modeloma visokega cenovnega razreda k izkoriščanju Microsoftovega mobilnega sistema zavezana tudi Samsung in HTC. Čeprav smo najprej izvedeli za Samsungov Ativ S in najbolj pričakovali Nokiino Lumio 920, nam je prvi prišel v roke HTCjev 8X.
Področje, na katerem bi Microsoftu z Windows 8 dejansko lahko uspelo, so prenosniki, ki so lahko tudi tablice. Ali nasprotno. Saj veste, naprave, ki so videti kakor Asus Transformer, le da na njih tečejo prava Okna. S svojo združljivostjo za nazaj.
Na robu spektra naprav, ki jih poganja novi Windows, so tablice z Intelovimi procesorji Core. Medtem ko so Okna RT zaenkrat rezervirana le za Microsoftov Surface, so v Redmondu drugim izdelovalcem za tablice na procesorski arhitekturi x86 že dali zeleno luč.
Acer je prihod novih Oken vzel resno in predstavil prenosnik najvišjega cenovnega razreda. V ohišje so stlačili zavidanja vredne komponente in za nameček prenosniku dodali še zaslon na dotik.
Okna 8 so svoj pohod začela z Microsoftovo tablico Surface in različico RT, ki je prirejena procesorjem ARM. Slednje še vedno ni mogoče kupiti pri nas, nismo pa prikrajšani za prenosnike, ki jih poganjajo prava Okna 8. Tista torej, ki tečejo na Intelovih in AMDjevih procesorjih in znajo zagnati celotno zbirko že starih programov.
Windows 8, brez pretiravanja največje Microsoftovo tveganje od prvih Oken naprej, je med nami. Nameščen je v računalnike v trgovinah, na voljo so prenosniki z zasloni na dotik, tablice, tablice, ki so lahko hkrati tudi prenosniki, in, navsezadnje, tudi telefoni. O samih novih Oknih smo že dovolj pisali, tokrat smo preizkusili po eno napravo iz vsake izmed naštetih kategorij.
Ob koncu leta se že tradicionalno ozremo v vzvratno ogledalo in znova osvetlimo najboljše izdelke. Leto 2012 ni bilo s te plati nič manj razburljivo kot vsa druga, a je obenem nekakšna prelomnica v pojmovanju računalnikov, kot smo jih poznali doslej. Danes stopajo v mislih in željah uporabnikov prej v ospredje pametni telefoni in tablice kot pa prenosni in namizni računalniki. Smo torej na začetku nove dobe, ko bo pojem osebnega računalništva postal nekaj drugega, kot smo bili vajeni. Obenem najboljši izdelki minulega leta omogočajo, da del te prihodnosti uporabimo že danes.
V Monitorju preizkušamo tehniko že več kot dvajset let. Več kot očitno je, kako se je čas v tem času spremenil - včasih smo preizkušali osebne računalnike, krmilnike in diske, danes pa telefone, tablice in (zaenkrat še) prenosnike. Zato, ker to danes bralce najbolj zanima.
Pred leti je računalniška industrija, zlasti del, ki je povezan s spletnimi storitvami, odkrila poslovno taktiko, ko storitev ponujajo povsem brezplačno, v zameno za oglase in uporabnikovo zvestobo. Ali, povedano drugače, povečevanje tržnega deleža. Vsi smo se spraševali, do kdaj bodo vzdržali, od česa sploh živijo ... Kot strela z jasnega je prišla novica, da Google opušča brezplačno različico svoje storitve Apps za mala podjetja. Mar to pomeni, da so želeni tržni deleži že pridobljeni? Je mar čas za drugi del taktike - postopno opuščanje brezplačnosti za že "navezane" uporabnike? Ne bi se čudil, glede na ta korak in siceršnje razmere, če bi Googlu kmalu sledili tudi drugi. In s tem končali dobo zgolj na videz "brezplačnega kosila".
Internet kot zadnje zatočišče anonimnosti in svobode izražanja je dobil svojo valutno ustreznico. Bitcoin je decentralizirana, anonimna in elektronska valuta, s katero lahko kupimo vse, od internetnih domen do heroina. Bitcoin namesto na zaupanju temelji na matematičnem šifriranju, namesto ličnih bankovcev pa uporablja izmuzljive elektronske bite. ECB in FBI zato že razmišljata, kako bi ga zauzdala.
O priljubljenosti omrežja Facebook nima smisla razpravljati, velja pa opozoriti na pasti in nevarnosti, ki zaradi nepazljivih uporabnikov in zlonamernih nepridipravov prežijo v tem omrežju.
Google Play se je po skromnih začetkih izenačil z Applovo tržnico App Store in danes ponuja mnoštvo uporabnih aplikacij. Večina izdelkov je napisanih s pametnim telefonom v mislih, a kljub temu odlično delujejo tudi na tablicah. Ker so tablični računalniki z operacijskim sistemom Android v zadnjem času vedno bolj priljubljeni, se veča število zanje optimiziranih programov. Zaradi odsotnosti posebne kategorije znotraj prodajalne Play jih je zelo težko najti. Za vas smo jih izbrskali mi.
Večdotične mize in podobne delovne površine se vedno bolj širijo tudi v vsakdanje življenje. Vse več in več podjetij razvija takšne mize z uporabo različnih tehnologij, a še vedno velja, da so te rešitve zelo drage in si jih lahko privoščijo le redki. Navdušenci nad tehnologijo so tako za konjiček začeli razvijati tudi lastne veliko cenejše rešitve. Sčasoma se je oblikovala skupnost, ki takšne ljubitelje združuje in povezuje. Spletna stran skupnosti je dosegljiva na nuigroup.com.
Prodor videa v mobilne naprave je povzročil, da danes snemamo več kot kdaj prej. Pogrošno drage kamere so že skorajda del preteklosti in zanimive le še za resnejše uporabnike, ki potrebujejo prednosti kamer ali digitalnih fotoaparatov s kakovostnim videom. Toda atraktivnost posnetkov se z večanjem količine videa ni izboljšala, ravno nasprotno - premnogi radi snemajo, a posnetkov v resnici nihče noče gledati, ker so slabi ali, kratko malo, predolgi. Čas je torej za urejanje videa, lahko kar na tablicah.
Ko se odločamo za tisk foto knjige, verjetno večina najprej pomisli na ceno, ki jo bo ponudnik zahteval od nas. A bi bilo bolje, ko bi pomislili na kakovost vmesnika, s katerim si bomo "postavili" oz. uredili želeno knjigo.
Hvala, ker ste na test procesorjev vnesli tudi preizkus z Adobe Lightroomom. Ni sicer tisto, kar sem želel (preview rendering), a dovolj blizu, da ste potrdili moj sum.
Oktobra smo bili priča neverjetnemu prerivanju za sedež v prvi vrsti na odru pred svetovno javnostjo. Apple, Google in Microsoft, če odmislimo še nekatere manjše, a tudi pomembne novosti drugih, so nas dobesedno zasuli z novimi izdelki. Zato da bi obudili potrošniško porabo in polnjenje blagajn, predvsem pa zato, da bi preusmerili (in če je le mogoče, tudi ohranili) pozornost od dogajanja pri tekmecih. Celo Apple, ki v zadnjih letih slovi po doziranju novosti po kapljicah, se je spozabil in razgrnil več, kot smo pričakovali. Toda vse te bleščeče novosti predvsem prikrivajo strah večine, da bi njihova pot navzgor kmalu spremenila smer. Zato je "image" pomembnejši od substance. Morda se izkaže, da tudi na škodo uporabnikov.
Izbrali smo 12 "tiskarjev" foto knjig in jim anonimno ponudili v tisk naše vrhunske jamske fotografije. Izkazalo se je, da so do uporabnika prijaznejši urejevalni programi, ki niso spletne narave, da pa bodo tisti, ki res "obvladajo", še najraje izbrali ponudnika, ki bo sprejel že (v lastnem programu za DTP) urejen izdelek formata PDF.
Prišel je čas za osmo različico vsem dobro znanega operacijskega sistema Windows, s katerim želi Microsoft podaljšati desetletja trajajočo zgodbo o uspehu. S korenito drugačnim uporabniškim vmesnikom skuša obenem ubrati novo pot v svetu računalništva, ki ga vse bolj sestavljajo tablice in pametni telefoni, osebni računalniki pa so čedalje bolj v ozadju. Windows 8 skuša biti pri tem vezni člen med preteklostjo in prihodnostjo, saj bo deloval na zelo različnih vrstah naprav, novih in starih. Vprašanje pa je, kako se bodo na vse te novosti odzvali uporabniki, vajeni dosedanjih Oken.
Napredni uporabniki si želimo vedno zmogljivejših komponent. Zmogljivosti procesorjev in grafičnih kartic se strmo večajo, pogoni SSD so bliskovito hitri. Kaj pa druge komponente? Računalniški monitor je bržkone najpomembnejši stik uporabnika z računalnikom, a le redko kdo si omisli monitor, ki je večji in dražji od računalnika. Dokler na "sceno" ne stopijo Korejci in naredijo sicer napredne tehnologije cenovno dostopne.
V kleteh neopaznih poslopij in v velikih halah tiho brni na tisoče strežnikov, ki med seboj trgujejo v milijardah dolarjev. Po njihovih kablih se vsak dan pretaka usoda svetovnega prebivalstva. Algoritmi, ki so prezapleteni, da bi jih docela doumeli, v milisekundah sprejemajo odločitve, ki krojijo svetovno ekonomijo, pokojninske blagajne in ceno ogrevanja stanovanj. In se občasno zmotijo.
Padfone je izdelek, ki ga je Asus naredil na podlagi izkušenj, ki jih je začel nabirati z mini prenosniki in kasneje s serijo tablic Transformer. Tokrat so v paket dodali še telefon in s tem skušali zadovoljiti vse tiste, ki bi radi napravo "vse-v-enem".
Pred dobrim letom dni smo ugotavljali, da izdelovalci zgolj nemočno capljajo za inovativnim Applom. Odtlej se je marsikaj spremenilo. Android je dozorel, prihaja perspektivni Windows, Apple pa razmišlja o naslednji potezi. Obenem so pogumni izdelovalci začeli iskati specifične tržne niše znotraj tabličnega področja. Prišle so manjše in cenejše naprave. Vsaka si želi naše pozornosti. Vsaka se trudi po svoje. Kako se odločiti?
Televizija visoke ločljivosti (HDTV - 1080i) je bila v praksi prvič prikazana leta 2004, in sicer na konferenci IBC - s satelitskimi prenosi kanala Euro 1080 podjetja Alfacam iz Belgije. Danes je v Ameriki že tretjina televizijskih kanalov v HDTV, v Evropi le osmina, pri nas pa v resnici nobeden (razen InfoTV in občasno/delno RTV Slovenija). In vendar gre razvoj naprej - na letošnji konferenci IBC smo že gledali televizijo ločljivosti ultra HDTV.
Zdi se, da velika računalniška podjetja postajajo vsak dan bolj podobna znamenitim korejskim velikanom, ki v okviru peščice megakorporacij delajo vse, od kavnih mlinčkov do čezoceanskih ladij. Apple, Google in Microsoft skušajo v eni sapi ponujati programsko opremo, strojno opremo, storitve v spletu in celo digitalne vsebine. Če smo še kaj pozabili, potem bodo verjetno to čez čas dodali v ponudbo. Lep zgled je Microsoft, ki se je očitno ob opazovanju dogajanja pri mogočnih tekmecih zbal za prihodnost in presekal desetletja trajajočo ločnico med programsko in strojno opremo. Če je bil Xbox posebnost, potem bo tablica Surface vsekala dosedanje partnerje neposredno med oči. Zdaj pravijo, da bodo razvijali in izdelovalci svoje telefone, tablice in morda tudi - računalnike. Pa je to za potrošnike res bolje?
Prišli smo do točke, ko se v naši panogi dogajajo korenite spremembe. Če smo računalnike že v preteklosti po zaslugi PCjeve uporabnosti mučili malodane vsi, pa je sedanjost postregla s popolnoma svežo miselnostjo. Tehnologija je postala seksi. O prenosnikih, pametnih telefonih in tablicah bi se pogovarjal slehernik. Prenosne naprave postajajo gonilna sila nam ljube industrije. Zastavonoša prihodnosti so tablice.
Enkrat sem se že obrnil na vas (ob nakupu novega DSLR) in priznati moram, da sem dobil odličen odgovor. Tudi zato vas spet prosim za pomoč - kupujem nov prenosni računalnik, ki ga bom uporabljal za vse mogoče (šola - urejanje dokumentov, pisanje seminarskih, oblikovanje PWP predstavitev; nažiganje špilov - DIII, Fallout, Skyrim; gledanje filmov; poslušanje glasbe; morda občasno delo s Photoshopom ali Pinnaclom in morda še kaj). 15 palcev bo povsem dovolj, ker pa ga kupujem za nekaj let, bi rad, da ima procesor Ivy Bridge, vhode USB 3.0 in kar je še teh novotarij. Trenutno se odločam med Asusovim G55VW in Y580 firme Lenovo. Kakšno je vaše mnenje o obeh? Imate v mislih še kaj boljšega?
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
