Gospodarska kriza se nam vse globlje zajeda v denarnice. Zmogljivi osebni računalniki se hitro dražijo zaradi padanja vrednosti evra proti ameriškemu dolarju; obenem se veča ponudba v najnižjem cenovnem razredu. Za marsikoga je nakup starega PC edina rešitev. Vendar se ob nepazljivosti sanje kaj hitro sprevržejo v moro, ko začnemo novi-stari stroj tudi uporabljati.
Patenti so pravni mehanizem, s katerim avtorji svoje zamisli zaščitijo pred nezakonitim kopiranjem posnemovalcev. Toda v bistvu so še precej več kot to in v zadnjem času obenem eno največjih jabolk spora v celoti industriji računalništva in elektronike. Po drugi strani pa so odlično kukalo v prihodnost, saj ravno prek novih patentnih vlog najbolje vidimo, kako razmišljajo tisti, ki so odgovorni za razvoj, in to na samem začetku razvojnega procesa. Zgodovina sicer pripoveduje, da večina zamišljenega ne bo nikoli izvedena, toda tisto, kar ostane, je bržkone zlata vredno.
Danes prenosni računalniki po prodaji že prehitevajo namizne računalnike, zato je prav, da preverimo, kako se vanje vgrajeni procesorji odrežejo pri zahtevnejših opravilih. Ne nazadnje napredni uporabniki tudi od prenosnikov kdaj pa kdaj zahtevajo, da napnejo vse mišice in naloge opravijo kar se da hitro. Praktični preizkus kaže, da procesorji v prenosnikih pridelajo še največ hitrostnega zaostanka prav zaradi nižjih delovnih frekvenc.
Dobrega računalniškega sistema ne zagotavlja le hiter procesor, temveč zanj poskrbi predvsem osnovna plošča. Nanjo namreč vgradimo in povežemo vse komponente, zato pri nakupu t. i. temeljnega kamna sistema ne gre pretirano varčevati. Sodobne osnovne plošče postajajo prava umetniška dela, zato nas ne čudi, da cene nekaterih primerkov presegajo cene samih procesorjev.
Ob sodobnih procesorjih, ki so resnično zelo zmogljivi, se poraja vprašanje, zakaj iz njih iztisniti še zadnje atome moči. Med manjšo skupnostjo uporabnikov pa postaja vedno bolj priljubljena metoda doseganja kar najnižje možne porabe brez zmanjšanja zmogljivosti procesorja. Tak "eko" preizkus smo opravili tudi mi.
Začenjamo predstavitev posameznih razredov in arhitekture procesorjev, rezultate posameznih preizkusov in po posameznih modelih pa si bomo ogledali kasneje.
Očitno je, da vstopamo v novo fazo razvoja pametnih telefonov. Ne samo s stališča tehnologije, temveč tudi rabe. Po zadnjih raziskavah bodo pametnih telefoni v naslednjem letu prvič presegli polovico vseh mobilnih telefonov, obetamo pa si lahko tudi pomembne tehnološke izboljšave, kot so brezžično napajanje in tehnologija NFC. Presenečenje je, da se uporabniki vse pogosteje odločajo za telefone z zares velikimi zasloni (več kot 4,5 palca), čeprav ti več kot očitno niso primerni za nošnjo v žepu. Odraščajo pa tudi uporabniki. Raziskava Pew Internet je pokazala, da več kot polovica ljudi ne namesti ali celo odstrani programov, ki ogrožajo njihovo zasebnost. Da, res prihajajo novi časi.
Računalniška sestavina, znana pod imenom osrednji procesor, je v zadnjih letih močno napredovala. Prav po zaslugi procesorjev imajo sodobni računalniki skoraj takšne zmogljivosti, kot so jih imeli pred desetletji le superračunalniki, veliki kot povprečno stanovanje v bloku.
Virusi so v zadnjih desetletjih napredovali od neškodljivih hudomušnih skupkov kode do zapletenih in obsežnih programov, ki skrivaj sabotirajo izdelavo jedrskega orožja, prisluškujejo državnim podjetjem in multinacionalkam in so sposobni spraviti na kolena celotne države. Mesto naročnikov so prevzele vlade, izvajalci pa so obveščevalne agencije in vojska. Vojna se je s klasičnih bojišč že zdavnaj preselila v internet.
Beseda oblak (cloud) je na najrazličnejših kosih elektronike vedno bolj priljubljena in nič ne kaže, da bi to kaj pojenjavalo. Tako so postali "oblačni" tudi omrežni diski NAS in izdelovalci so s tem tako glasni, da smo pojavu namenili nekoliko več pozornosti.
Čeprav smo strežnike NAS preizkusili pred manj kot letom dni, se je že nabralo kar nekaj novosti. Tako smo se odločili za nov veliki preizkus in se prepričali, da so te naprave že zelo izpopolnjene in nadvse uporabne.
Priča smo bliskovitemu razvoju večdotičnih tehnologij, v katerih potrošniki (ne)zavedno uživajo. Najsi bodo to pametni telefoni, tablice ali večdotične mize, še pred nekaj leti so bili ti izdelki bolj kot ne redkost. Danes lahko trdimo, da so se večdotične tehnologije že dobro uveljavile med potrošniško srenjo, vendar njihov pravi razcvet šele prihaja.
Razmišljam o nakupu cenejše tablice in po daljšem brskanju se mi zdi tablica Yarvik najboljša izbira. Imam dve vprašanji:
Priznajmo si. Danes je največ večpredstavnih vsebin prav v računalnikih uporabnikov, saj jih ti tja spravijo na najrazličnejše načine. Najpogosteje s prenosi iz spleta. A vsebine bi raje kot na računalniškem monitorju gledali na velikem zaslonu - bodisi televizorju ali pa projektorju. Za vse imamo rešitev.
Povezava med sodobnim televizorjem ali projektorjem in izvorom slike še zdaleč ni nepomembna. Klasični katodni televizorji standardne ločljivosti so bili pri tem še najmanj občutljivi, saj so na njih praktično vsi danes dostopni viri slike videti dobro ali zelo dobro, ne glede na to, s kakšnimi kabli povežemo opremo. Pri digitalnih televizorjih in projektorjih polne visoke ločljivosti ter visoko ločljivih virih slike pa moramo paziti na ustrezne povezave opreme, saj bogatim vsebinam drugače kaj hitro lahko pristrežemo krila.
Ponujamo nekaj zgledov dobrih praks upravljanja Facebooka za posameznike in podjetja. Pri prvih smo se posvetili predvsem spletni zasebnosti in nadzoru nad podatki, ki jih uporabniki objavljajo in delijo v tem omrežju. Za podjetnike in druge poslovne uporabnike pa smo se osredotočili predvsem na dobre prakse komuniciranja in upravljanja blagovne znamke v tem omrežju, ki dvigujejo kakovost komunikacije in dolgoročno prinašajo boljše rezultate.
Twitterju bi naredili krivico, če bi ga predstavljali kot novost, ki si v slovenski digitalni pokrajini še utira pot. Spletni komunikacijski kanal se je v Sloveniji prijel med posamezniki, podjetji, javnimi osebnostmi in politiki, zaradi enostavne uporabe pa je uporabnikov vedno več.
Brezžična omrežja so danes že nadvse razširjena, usmerjevalniki so že smešno poceni, marsikdaj pa jih dobimo brezplačno že kar ob sklenitvi naročniške pogodbe za povezavo v splet. Kljub temu se hitro zgodi, da omrežje ne pokrije ravno vsega, kar bi želeli. Rešitev je kar nekaj.
Spoznavanje operacijskega sistema je kot stara ljubezen. Ni zaljubljenost na prvi pogled, vendar nam čas, preživet v njenih nedrih, pomaga ceniti vse, kar nam daje. Kot dobra glasba, ki sprva noče v uho, nas WP7 sčasoma prevzame. Čim globlje zabredemo, tem bolj se zavedamo baročnega okrasja, ki se skriva pod asketskim pročeljem. Vsak rokokojski kamenček iz mozaika pripomore k celotnemu vtisu, ki je iz dneva v dan veličastnejši.
Pravijo, da so zamudniki na zabavi bolj opaženi in naredijo večji vtis od dolgočasnežev, ki so na dogodek prišli pravočasno. V resnici le redkim uspe tako nemarnost obrniti sebi v prid. Operacijski sistem Windows Phone je precej zamudil, a se na vse kriplje trudi, da bi ga opazili. To mu dokaj uspeva, a ne dovolj. Želi preseči šaljivca, ki sta začela svoje dovtipe stresati pred njim in se jima trenutno vsi smejijo. Njegove šale so pravšnje, žal pa jih razumejo le nekateri. Nekaj jih zato obrazložimo mi.
Žepni računalniki, na katere danes spominjajo pametni telefoni, so bili na svetu že daljnega leta 1982. Takrat je HP izdelal prvi ročni računalnik z alfanumerično tipkovnico in zmožnostjo programiranja v programskem jeziku BASIC. Pred njim so bili zgolj pametni računski stroji, ki s sodobnimi napravami nimajo veliko zveze. Druga stran ročne revolucije je bil Applov Newton (leta 1993) - to je bil prvi dlančnik v pravem pomenu besede. A je bil pred časom in je žalostno propadel, preživela je le procesorska platforma ARM, ki jo danes uporabljajo bolj ali manj vsi pametni telefoni.
Pametni telefoni so se od nekdaj znali povezati z računalnikom, a je bilo sodelovanje dokaj dolgočasno - praviloma je šlo le za prenos stikov, koledarjev in SMSov. Danes pa znajo mobilne naprave z iOS še veliko več in ni razloga, da bi pri delu za računalnikom ostale v žepu.
Veliko priljubljenost Applovega telefona lahko pripišemo tudi izjemnemu številu kakovostnih programov, ki so na voljo zanj. Za vsakogar se najde nekaj, tudi za nas, računalnikarje.
Operacijski sistem iOS je pod popolnim nadzorom podjetja Apple. Zaprtost daje varnost in stabilnost, a obenem krati svoboščine uporabnikom naprav z njim. Postopku jailbreak, s katerim prestopnik dobi svobodo, se je Apple močno uprl. Ameriško sodišče je sledilo nasprotni strani in potrdilo legitimnost takega početja. Kako se ga lotiti in kaj nam prinese, si oglejmo na naslednjih straneh.
Ko je pokojni Steve Jobs komentiral početje tekmecev, je za zaslone, občutljive za dotik, dejal, da se ob pogledu na priloženo pisalo takoj zaveda katastrofe, ki to napravo čaka v bližnji prihodnosti. V prepričanju, da želijo uporabniki pri delu z mobilno napravo uporabljati le prste, je ustvaril telefon, ki je spremenil vse.
Pametni telefon z operacijskim sistemom Android je idealen za krizo, v primežu katere sta se znašla Evropa in preostali svet. Čeprav so zmogljivejši modeli pregrešno dragi, nam znajo na dolgi rok prihraniti zajeten kup cekinov. Če smo nagnjeni k spremembam in bi radi vsake toliko časa imeli nov in zmogljivejši telefon, je dober Android pripravljen prisluhniti. Svežino dosežemo s tisoč in eno prilagoditvijo, ki jo kameleon med mobilnimi operacijskimi sistemi hvaležno sprejme, zmogljivost pa povečamo s prastaro zvijačo, navijanjem procesorja.
Prvega ne pozabiš nikoli. Rek velja za prvi ravs, poljub ali deviški pametni telefon. Ko se začetno navdušenje poleže, začnemo raziskovati. Eni se vpišejo k boksu, drugi pogosteje letajo za krili, tehnološki navdušenci pa razčlenjujemo sistem, kakršnega so si zamislili izdelovalci. Ker nas slednji prej ali slej razočara, posežemo po alternativah.
Tehnološki navdušenci na sončni strani Alp nismo v zavidljivem položaju. Domači trgovci nam ponujajo lepe in bleščeče naprave, ki se ob prvem vklopu na Linijo izkažejo za invalidne. Višja matematika je, da imamo v Sloveniji močno izpostavo Microsofta, v spletu pa se nas matično podjetje izogiba kot gobavcev. Enako je v primeru Japoncev, Korejcev in večine Američanov. Pridružuje se jim Google, na čigar tržnici si branjevke najprej ogledajo potni list, šele nato pokažejo robo. Na srečo nas je zgodovina na Balkanu izučila, kako se zoperstaviti takim krivicam.
Pravkar smo kupili nov telefon z Androidom. Gre za najbolj zmogljivo napravo na trgu ta hip, kar ne moremo se načuditi, kaj vse zmore. Idila žal ne traja dolgo. Ko postane dolgčas, obiščemo tržnico Google Play in lepotcu povečamo razgledanost.
Kaj vam pomenijo slaščice, kot so krof, medenjak in ledeni jogurt? Nič? Kaj pa sladoledni sendvič? Ker je tako poimenovano zadnje utelešenje nadvse priljubljenega mobilnega operacijskega sistema Android, vam je najbrž zdaj že jasno, kam pes taco moli.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
