Pomnilniki USB so postali del vsakdanjosti in so sprejeti tudi že kot modni dodatek, zato jim v Monitorju le redkokdaj posvečamo pozornost. Ko pa dobimo v laboratorij kakšnega "posebneža", ali dva, o njima vsekakor velja napisati nekaj besed.
Pametni telefoni s podporo navigaciji vse bolj odžirajo uporabnike namenskim navigacijskim napravam. A jim te ne ostajajo dolžne, saj pridobivajo vse več funkcij mobilnih telefonov. No, ne le funkcij, temveč tudi obliko. Garminova najnovejša pogruntavščina, ki sliši na ime nüvi 3760T, namreč po svoji zunanji podobi spominja na priljubljeni mobilnik Apple iPhone.
Kupiti LCD TV v teh časih zna biti kar težavno. Pa ne zato, ker človek ne bi našel po karakteristikah sebi primerne naprave, ravno nasprotno - takih naprav je čisto preveč in težko se je odločiti, katera je tista, ki se bo glede na naše zahteve in pričakovanja odrezala najbolje. Izbor pa se pošteno zmanjša, če dodamo kak dodaten kriterij. Recimo to, da ima TV vgrajen še predvajalnik DVD in se dobro obnese tudi kot običajen monitor.
Lani poleti smo preizkusili prvi izdelek novo nastalega podjetja Xtreamer. Šlo je za istoimenski večpredstavni predvajalnik, ki je zahvaljujoč svojemu velikemu prodajnemu uspehu podjetju omogočil razvoj novih izdelkov. Preizkusili smo nov model Xtreamerja, spletno in večpredstavno podkovan omrežni disk in brezžične slušalke.
Total TV je ponudnik satelitske televizije, namenjen predvsem tistim, ki nimajo niti kabelskega (DVB-C) niti internetnega (IPTV) priključka, želeli pa bi si večjo ponudbo televizijskih programov, kot je dosegljiva prek prizemeljskih digitalnih oddajnikov (DVB-T). Ogledali smo si njihov najnovejši satelitski sprejemnik/snemalnik, ki ga dobijo naročniki televizije visoke ločljivosti.
Če se pri kabelskem ponudniku televizije odločimo za digitalni paket, v ceni seveda dobimo tudi ustrezen digitalni sprejemnik. Osnovno različico lahko za nekaj več denarja nadgradimo tudi z modeli, ki premorejo snemalni disk. Lahko pa ustrezen sprejemnik kupimo tudi mimo samega ponudnika.
Čas revolucije med "pravimi" računalniki očitno še ni nastopil, zato smo vzeli pod drobnogled zgolj rahlo posodobljenega iMaca, nekoč Applovega paradnega konja, a le dokler je bila del imena podjetja še beseda Computer.
Na začetku tega desetletja so lastniki "odslovili" nekaj menedžerjev največjih evropskih telekomunikacijskih družb, ker so z brezglavimi nakupi pretirano zadolžili družbe, ki so jim bile zaupane v upravljanje in jih spravili v velike izgube. To so bili Ron Sommer (Deutsche Telekom AG), Peter Bonfield (British Telecom Group Plc), Paul Smits (nizozemski Royal KPN NV) in Michael Bon (France Telecom SA). Vse kaže, da se je nekaj let pozneje z nastopom uprave Bojana Dremlja scenarij nakupov za vsako ceno začel dogajati tudi v Telekomu Slovenije ...
Mariborska družba Acros Security je zadnje dni avgusta razburkala svetovno javnost. Govorilo in pisalo se je celo o dnevu nič Microsoftovih Oken. Z lastnim orodjem so v Acrosu preizkusili 220 programov za Okna in praktično v vseh našli varnostne vrzeli. Poimenovali so jih binary planting oz. podtikanje izvršljive kode na daljavo. Že kak teden dni prej so objavili tako ranljivost, povezano z aplikacijo iTunes, in Apple jo je v sodelovanju z njimi že odpravil. Ranljivost je dovoljevala oddaljenemu napadalcu na omrežno mesto podtakniti zlobno knjižnično datoteko ali sparjeno s kako medijsko datoteko. Ko je uporabnik slednjo pognal, so iTunes poskrbeli za zagon in izvajanje "DLLja". Podobno raziskavo so glede ranljivosti programa VMware objavili letos aprila. Zadnje dni so se o njihovem podvigu razpisali mediji, kot so The Register, PC Mag in Computerworld.
Zasebnost bo, kot kaže, v prihodnje ena tistih vrednot, ki jih bo najteže ohraniti. Zelo zanimivo, a v resnici zaskrbljujoče je bilo spremljati poletne težave družbe RIM (BlackBerry), kateri so država za državo (Savdska Arabija, Indonezija, Inija, Evropa pa tudi ni izjema) začele groziti, da bodo izklopile njihov servis mobilnih telefonov, če jim ne bodo omogočili nadzora. Znano je, da Blackberry uporablja enega najvarnejših protokolov s strežniki v Kanadi in Veliki Britaniji, ki jim menda ni mogoče "prisluškovati". Dvoličnost pojmovanja varnosti in zasebnosti torej ne pozna meja.
Okolje Oken se s svojim grafičnim uporabniškim vmesnikom in njegovimi orodji (opravilna vrstica, zagonski menu, Raziskovalec) že vrsto let trudi kar najbolje prilagoditi različnim željam in zahtevam svojih uporabnikov. Pri tem sicer ni vedno najbolj uspešno, a resnici na ljubo je napredek z vsako novo različico Oken opazen in večinoma tudi uporaben. Nove funkcionalnosti in različne možnosti, ki olajšajo delovna opravila, so seveda vedno dobrodošle, a poleg prednosti prinašajo tudi različne pomanjkljivosti (neustrezno ali drugačno delovanje od pričakovanega, omejitve in podobno). Ravno to zna biti nekaterim avtorjem tudi izziv in spodbuda pri uveljavljanju svojih (novih in boljših) idej.
Ravno v teh dneh prihajajo v javnost polletna poročila posameznih družb in analize prodaj v prvih četrtletjih letošnjega leta. Tudi družb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in trženjem telefonov. Ti uradni podatki kažejo podobno sliko, kot smo si jo glede na stanje trenutne ponudbe predstavljali že sami.
V septembrski številki Monitorja smo objavili članek z opisom 66 po mnenju uredništva najbolj zanimivih programov za telefone, ki jih poganja operacijski sistem Google Android.
Naši računalniki so polni najrazličnejših programov, ki jih redno ali občasno potrebujemo za vsakovrstna opravila. Kar poglejmo v seznam nameščenih programov. Po vsej verjetnosti bomo presenečeni ugotovili, da je precej daljši, kot smo pričakovali. In vse to je treba redno posodabljati. Lahko tudi avtomatsko.
Kamere so vsepovsod, želja in potreb (?), da bi nadzorovali, je vsak dan več. Naj gre za poslovne prostore in klasične zmikavte, domači vrt in sosedove mulce, ki nam pobirajo najlepše jagode, ali garažna vrata, za katerimi se skriva naš ponos. Z vsenavzočnostjo računalnikov in računalniških omrežij je video nadzor razmeroma enostavna naloga. Ogledali smo si razlike med profesionalnimi nadzornimi kamerami, cenejšimi in tistimi, ki so praktično zastonj.
Oblikovanje računalnikov je "izumil" Apple, s prvim Macintoshem, z iMacom in še čim. Pika. Dolgo je trajalo, vendar se oblikovanje s pospešenimi koraki seli tudi v PC svet, med prenosnike. Preizkusili smo najnovejši Dellov prenosnik Adamo, ki je na prvi pogled videti, kot bi prišel z Applovih risalnih desk.
Zakaj bi pravzaprav tekač/kolesar potreboval GPS, ko pa je vendar tudi z najcenejšimi kolesarskimi števci mogoče zelo zanesljivo in natančno izmeriti razdaljo in hitrost, z malo dražjimi pa tudi višino? Vsi tisti, ki sta jim kolesarjenje ali tek rekreacija in hkrati osnova za druženje z enako mislečimi, vedo, da je "track" daleč najboljši način za izmenjavo podatkov o prevoženih in pretečenih poteh in primerjavo z drugimi ali celo s samim sabo.
Čas pred poletnimi počitnicami je že tradicionalno čas največje prodaje navigacijskih naprav GPS. Tokratni preizkus je že tretji po vrsti, tokrat smo cestnim navigatorjem dodali še naprave, ki so specializirane za športnike, in nekaj značilnih GPS programov za Applov iPhone in Android.
Kar nekako smo se že navadili in sprijaznili, da nam računalniki občasno grenijo življenje. Stanje se poslabšuje s časom, ko namerno ali pa nenamerno nameščamo dodatne programe. Soluto naj bi bil rešitev za takšne in podobne frustracije pri uporabi PCjev, vsaj tako trdijo njegovi avtorji.
Morda ni najbolj pošteno, da v tem članku sploh kje zapišemo besedo Facebook, a se tudi avtorji sami predstavljajo z vsem razumljivo analogijo. Zapišejo, da je Flowr najlaže razumeti kot Facebook za poslovne sisteme - male in velike.
Pred natanko letom dni smo v Monitorjevem laboratoriju preizkusili lep kupček napravic, "nadomestkov za omrežne kable", ki za medsebojno komunikacijo uporabljajo električno napeljavo našega doma. Med nami je že nova generacija, ki poskuša odpraviti pomanjkljivosti predhodnikov in ponuditi cenovno dostopno alternativo precej bolj preprostemu, a vizualno manj privlačnemu omrežnemu kablu UTP.
Večpredstavni predvajalniki se še vedno pridno množijo. Tokrat smo dobili na preizkus lično črno škatlico ostrih robov in solidne vsebine. Večpredstavni podaljšek LaCinema Mini HD Connect je še en dokaz več, da v dnevni sobi ne potrebujemo velikih sistemov, da bi si zagotovili velike večpredstavne užitke.
Kot dolgoletni naročnik Monitorja sem podrobno pregledal posebno poletno številko, posvečeno digitalnim fotoaparatom in fotografiji. Rad pa bi vas opozoril na problem, o katerem sem zaman iskal vsaj kakšno omembo v vsej številki. Gre za to, da je - po opremi sodobnih kompaktnih fotoaparatov sodeč - silno naporno, če že ne nemogoče napraviti posnetek z želenim motivom na svetlem, bleščečem soncu. Pri vseh novejših aparatih pogrešam namreč OPTIČNO ISKALO, ki edino omogoča izbiro motiva brez bleščanja, ki sicer v omenjenih okoliščinah skoraj onemogoča videti motive na zaslonu LCD. Sam imam namreč aparat SONY Cybershot DSC-W80 (7,2 Mpix), s katerim sem izjemno zadovoljen, ker ima tudi optično iskalo, ki se celo zumira vzporedno z zumom na zaslonu LCD. Na bleščečem soncu pa - četudi zasenčim zaslon - brez njega slikanje skorajda ni mogoče.
Tudi kamero je mogoče uporabljati brez vsakega znanja, moč pa jo je tudi razumeti; v tem primeru je seveda uporabnik gospodar naprave, ne pa, da naprava gospoduje nad njim. Od tega je v večini primerov odvisen rezultat nekega snemanja, pa najsi gre za estetsko ali tehnično pravilnost videa, ne nazadnje pa s tem prispevamo tudi k zanimivosti končnega izdelka.
Vajeni smo, da lahko vse v povezavi s sodobno elektroniko zastari že v manj kot nekaj letih. Mobilniki so praktično za koš, prenosniki so obupno počasni, velikost zaslončka na kompaktnem fotoaparatu pa je naravnost smešna. Filme se gleda na velikanskem LCDju, ne pa vstavlja v fotoaparat. Le redki navdušenci še posegajo po analognem. Digitalna fotografija je preprosto udobna in omogoča dobre fotografije z občutno manj znanja. A ne pošiljajte prehitro vsega, kar je staro, v večna lovišča.
Večina uporabnikov digitalnih fotoaparatov ve, da brez pomnilniške kartice in baterije ne gre. Torbice si že ne omisli prav vsak, saj se sodobni svetlobni slikarji čisto dobro počutijo tudi v žepih ali večji torbi v družbi drugih drobnarij. Na voljo pa nam je še vrsta drugih dodatkov tako za kompaktne aparate kot tudi za DSLRje.
Tehnična plat fotografije, ki smo si jo že ogledali, ni niti približno dovolj za dobro fotografijo. Včasih ni niti potreben pogoj, saj so tudi neostre, nepravilno osvetljene, nagnjene in šumeče fotografije lahko odlične z ustvarjalnega in sporočilnega vidika. Zavedamo se, da ni univerzalnega okusa. Kljub temu pa si bomo drznili pokazati nekaj fotografij, ki se nam zdijo dobre, in poskušali navesti, zakaj.
Elektronika je pripravljena sprejeti vedno več odločitev namesto nas. Včasih smo imeli na kuhinjski pečici le stopinje in uro, danes občudujemo risbice rib, zarebrnic, klobasic in jabolčnih zavitkov. Ampak ... Ali bo ob izbrani risbici ribe po opravljenem postopku sardelica hrustljava in mečarica sočna?
Začelo in končalo se bo s filozofijo. Grški misleci so bili navdušeni in polno zaposleni z razmišljanjem o lomljenju svetlobe v krošnjah dreves, mi pa smo navdušeni in nato zmedeno razmišljajoči pred prodajnimi policami, na eni strani polnih raznobarvnih prikupnih in majhnih, na drugi okornejših in zmogljivejših fotoaparatov. Kako se je vse skupaj začelo, kako razvijalo, kaj vse nam je zato danes na voljo in kako se torej odločiti?
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
