Sistemski pripomočki v operacijskem sistemu Android so razdeljeni v dve skupini. Naprednejši zahtevajo tako imenovani korenski dostop, dostopnejši pa delujejo takoj, ko jih namestimo v izbrani pametni telefon. Vsi po vrsti ponujajo napredne zmožnosti, ki jih bomo med privzeto programsko opremo zaman iskali.
Vsako delo lahko opravimo na več načinov. Marljivi delavci se osredotočijo na količino, pikolovci na kakovost. Eni so hitrejši, drugi počasnejši. Veliko je odvisno od znanja in pripomočkov, ki jih uporabljamo pri delu. V računalništvu ni nič drugače. Ker je pametni telefon v osnovi pomanjšan računalnik, lahko s pravimi orodji svojo učinkovitost neznansko povečamo.
Velika prednost Androida je v prilagoditvah. Googlovemu operacijskemu sistemu lahko praktično spremenimo vse. Če nam ni všeč priložena tipkovnica, jo zamenjamo. Enako storimo tudi, ko se ne znajdemo med shranjenimi stiki. Izboljšave operacijskega sistema so med bolj priljubljenimi aplikacijami na tržnici Google Play. Skupaj pobrskamo za najboljšimi.
Pametni telefon z operacijskim sistemom Android je lahko marsikaj, odvisno od aplikacij v njem. Ponudba na tržnici Play je pestra. Poleg iger, tipkovnic, sistemskih orodij in aplikacij za delo med izbiro prevladujejo najrazličnejši pripomočki oziroma orodja. Spodaj navedena bera nam olajša vsakdan in dodatno osmisli rabo pametnjakoviča.
Mladi ali stari, igramo se radi. V različnih življenjskih obdobjih igre pridejo in gredo, želja po zabavi pa ostane. Od časa, v katerem živimo, so odvisna tudi orodja. Od lokov, narejenih iz vejevja in nekaj vrvice, do računalnikov, ki nas popeljejo v drugačen svet. Igrače so povsod, le poiskati jih je treba. Med drugim se skrivajo v pametnem telefonu, zvestem spremljevalcu današnjika.
Prve aplikacije, ki so tekle na pametnih mobilnih napravah, so bili adresarji in koledarji. Kasneje, ko so »mobilne naprave« postale »mobilni telefoni«, so se jim pridružile še aplikacije za klice in SMSe. Danes je aplikacij toliko, da so trgovine z njimi dobesedno preplavljene.
Družabno podprti projekti so v preteklosti udejanjili že veliko dobrih idej in iz marsikaterega posameznika čez noč naredili milijonarja. Ni čudno, da spletni inkubatorji rastejo kot gobe po dežju. Na naslednjih nekaj spletiščih posamezniki zbirajo denar za najrazličnejše stvari. Lahko jih podpremo ali se jim pridružimo še sami.
Najrazličnejših spletnih storitev je danes toliko, da ni redko, da se nam delovni postopki z njimi vsak dan ponavljajo. Deljenje podatkov med posameznimi spletnimi storitvami in avtomatizacijo ponavljajočih se opravil omogočajo naslednje storitve.
Datoteke so v računalniku zapisane v najrazličnejših oblikah. Ker posamezni programi različnih zapisov ne prebavijo enako, moramo posamezne datoteke marsikdaj pretvarjati iz ene oblike v drugo. Pripomočkov, ki nam to opravilo omogočijo, je veliko. Tudi v spletu.
Spletne shrambe in storitve so postale vitalni del uporabe računalnika in informacijskih storitev. Vanje shranjujemo najrazličnejše podatke, ki so nam dostopni povsod in vselej. V času, ko imamo več v oblak povezanih naprav, je njihova funkcionalnost neprekosljiva. Ker je brezplačni oblačni prostor omejen, si omislimo več sorodnih storitev in naberemo zajeten kup zastonjskih gigabajtov.
Spletni pripomočki so danes pestri kot še nikoli. Delujejo v večini priljubljenih brskalnikov, na voljo so v obliki vtičnikov in razširitev, mnogi podpirajo tudi mobilne naprave. Ti izdelki nam olajšajo brskanje po spletu in rabo drugih spletnih storitev.
Splet že dolgo ni več domovanje strani z besedilom in nekaj slikami. Sodobna spletišča so do roba napolnjena z grafiko, zvokom in video posnetki. V nekaterih primerih o klasičnih spletnih straneh ni ne duha ne sluha več, saj gre za prave digitalne džubokse, televizijske kanale in videoteke. V spletu v multimediji uživamo in jo obenem ustvarjamo.
Pisarniški programi so poleg iger najpogosteje nameščen izdelek v računalnikih po svetu. Z razvojem spletnih storitev se je porodila težnja, da bi namesto namiznih uporabljali spletne pisarniške programe. Našli so se prvi primerki in razočarali. Oskubljenost, počasnost in nerodnost pač niso lastnosti, ki jih ljudje radi vidimo na računalniškem zaslonu. Danes je vse drugače. Meja med namiznimi in spletnimi rešitvami je zabrisana, izbira je prepuščena posamezniku.
Ker je Linux pogosto v rabi kot operacijski sistem, ki poganja strežnike in druge sistemsko občutljive računalnike v omrežjih, bi pričakovali, da tudi na področju varnostnih kopij ponuja dobre rešitve. In res, seznam programske opreme je v tem segmentu rabe obsežen in zanimiv, veliko teh orodij pa je na voljo tako v različici za Linux kot tudi za Windows in OSX.
Odprtokodni operacijski sistem je zelo glasbeno navdihnjen, pa naj gre za predvajanje ali produkcijo. V razvoju zvočnih standardov se je v letih resda nekoliko zapletlo, navadnega uporabnika še najbolj zmedejo različni standardi predvajanja zvoka (OSS, ALSA, JACK), a to velja le za zahtevnejše pristope pri nadzoru samega potovanja zvoka od programa do zvočnikov.
Odprtokodna skupnost zmore razviti domala vsako vrsto programov, pri videu pa ni prav posebej uspešna, vsaj če govorimo o resnih rešitvah za nelinearno montažo videa. V preteklosti je bilo nekaj obetavnih pobud, denimo Cinerella ali Lumiera, a je vse ostalo pri obetih, izvedba za resno rabo pa je ostala dokaj omejena.
Če začnemo pri programih za delo z bitnimi slikami, torej tudi s fotografijami, je na prvem mestu tako po prepoznavnosti kot po zmogljivosti nedvomno GIMP (GNU Image Manipulation Program). V bistvu je mogoče reči, da je GIMP povsem primerljiv z veliko dražjimi komercialnimi izdelki za druge platforme.
Ker je Linux pogosto v računalnikih za brskanje po spletu in pisarniško rabo, je pomembno, da ponuja dovolj dobre rešitve tudi za to. Ker je za razvoj tega zaslužna predvsem odprtokodna skupnost, ni presenečenje, da je prvo ime v tej kategoriji Libre Office, znani naslednik Open in Star Officea. Na voljo je tudi za druge operacijske sisteme, a je prav v svetu Linuxa prva izbira. To je namreč najpopolnejši paket, saj ga sestavlja sedem modulov za razna pisarniška in podobna opravila.
Varnost je v sodobnem povezanem svetu/spletu pomemben vidik uporabe računalnika. Prav vsakdo se rad počuti varnega. Ker je strah najmočnejše čustvo, se dotakne vsakogar, četudi uporabljamo pregovorno varno računalo z logotipom ugriznjenega jabolka. Če ne želimo gole zadnjice deliti v paketu z žgečkljivimi posnetki slavnih, si na Mac namestimo naslednjih nekaj programov.
Osrednje poslanstvo operacijskega sistema je telovadba z datotekami. Združke bitov premikamo, brišemo, kopiramo in varujemo. Oglejmo si nekaj pripomočkov, ki digitalno zapisane podatke ohranijo in bistveno olajšajo delo z njimi.
Med prvimi, ki so v Sloveniji (p)osvajali Applove računalnike, so bili glasbeniki. Računalniki z logotipom ugriznjenega jabolka so od nekdaj pojem zmogljivosti, ustvarjalnosti in stabilnosti, to pa pevci, brenkači in tolkači nadvse cenijo. Za nameček jih mazilijo tudi razvijalci programske opreme, ki skušajo ustreči sleherni njihovi želji.
Applovemu operacijskemu sistemu OS X je priloženih nemalo programov, ki pokrijejo večino potreb povprečnega uporabnika. Med njimi ne manjkajo niti pripomočki, ki nam pomagajo pri delu z video datotekami. Video posnetke z njimi urejamo, zapisujemo in si jih ogledujemo. Če se z gibljivimi slikami srečujemo pogosto, hitro opazimo pomanjkljivosti privzete programske opreme, vrzeli, ki jih zapolnijo naslednji predstavljeni izdelki.
Applovi računalniki že od nekdaj slovijo kot nujna oborožitev vsakega kolikor toliko resnega fotografa. Ponašajo se s sposobnimi računalniki, zasloni z visoko ločljivostjo ter vojsko nadpovprečno sposobnih programov, ki se ukvarjajo z grafiko.
Microsoft je hitro spoznal, da so pogoj za uspešnost operacijskega sistema dobri pisarniški programi. Zgledu s programi Pages, Numbers in Keynote sledi tudi Apple, štrene pa mu poleg podjetja iz Redmonda mešajo številni drugi igralci, ki s svojimi pripomočki prav vsakomur olajšajo delovni dan.
Sodobna varnostna programska oprema se že dolgo ne bori zgolj proti virusom. Ti še vedno so, a le v manjšini, splet pa so preplavile najrazličnejše oblike škodljivih kod, ki iščejo/kradejo naše podatke in identiteto. Zaščita osebnih in drugih podatkov na napravah, povezanih v splet, je tako ključnega pomena za miren spanec slehernega uporabnika.
Izdelava varnostne kopije pomembnih datotek ali pa kar celotnega diska je bržkone ena najboljših vzdrževalnih nalog, kar jih lahko opravimo na računalniku. Z izdelano varnostno kopijo podatkov bosta morebitna okvara diska ali izbris podatkov »po nesreči« bistveno manj boleča, naš spanec pa mirnejši.
Programi za urejanje in izdelavo glasbe uporabnikom ponujajo številna glasbena orodja, s katerimi ti ustvarijo glasbo brez uporabe »živih« instrumentov. Primerni so za glasbenike z različnimi predznanji, od ljubiteljev do tonskih tehnikov. Številni uporabniki z njimi skladajo lastno glasbo in svoj dom mimogrede spremenijo v glasbeni studio.
Urejanje videa je danes bistveno več kot le rezanje video izsekov in bolj ali manj posrečeno lepljenje teh izsekov na časovnico. Najboljši programi iz te kategorije namreč lahko z nekaj znanja uporabnika poskrbijo, da tudi na prvi pogled preprosti posnetki postanejo zabavni, privlačni, skratka gledljivi. Na srečo so na voljo video urejevalniki, ki so hkrati razumljivi in enostavni za uporabo za začetnike, pa tudi dovolj zmogljivi za naprednejše uporabnike.
Najsi smo izkušen ali zgolj priložnostni fotograf, prej ali slej nas obide želja po urejanju ali izboljšavi fotografij. Morebiti želimo vdihniti digitalno življenje (res) starim fotografijam. Iskanje pravega programa za obdelavo fotografij se ob izjemni izbiri zdi strašljivo, a so k sreči danes praktično vsi urejevalniki fotografij zelo prijazni do uporabnika.
Bržkone najbolj uporabljan program v računalniku povprečnega uporabnika je za spletnim brskalnikom prav urejevalnik besedil. Ker je le rekdo sam in mu delajo družbo še različni drugi pisarniški programi, so se t. i. pisarniške zbirke v zadnjih letih spodbudno namnožile. Posebej razveseljuje, da so brezplačne rešitve več kot le kos nalogam in resna grožnja plačljivim programskim paketom.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
