Sodobna varnostna programska oprema se že dolgo ne bori zgolj proti virusom. Ti še vedno so, a le v manjšini, splet pa so preplavile najrazličnejše oblike škodljivih kod, ki iščejo/kradejo naše podatke in identiteto. Zaščita osebnih in drugih podatkov na napravah, povezanih v splet, je tako ključnega pomena za miren spanec slehernega uporabnika.
Izdelava varnostne kopije pomembnih datotek ali pa kar celotnega diska je bržkone ena najboljših vzdrževalnih nalog, kar jih lahko opravimo na računalniku. Z izdelano varnostno kopijo podatkov bosta morebitna okvara diska ali izbris podatkov »po nesreči« bistveno manj boleča, naš spanec pa mirnejši.
Programi za urejanje in izdelavo glasbe uporabnikom ponujajo številna glasbena orodja, s katerimi ti ustvarijo glasbo brez uporabe »živih« instrumentov. Primerni so za glasbenike z različnimi predznanji, od ljubiteljev do tonskih tehnikov. Številni uporabniki z njimi skladajo lastno glasbo in svoj dom mimogrede spremenijo v glasbeni studio.
Urejanje videa je danes bistveno več kot le rezanje video izsekov in bolj ali manj posrečeno lepljenje teh izsekov na časovnico. Najboljši programi iz te kategorije namreč lahko z nekaj znanja uporabnika poskrbijo, da tudi na prvi pogled preprosti posnetki postanejo zabavni, privlačni, skratka gledljivi. Na srečo so na voljo video urejevalniki, ki so hkrati razumljivi in enostavni za uporabo za začetnike, pa tudi dovolj zmogljivi za naprednejše uporabnike.
Najsi smo izkušen ali zgolj priložnostni fotograf, prej ali slej nas obide želja po urejanju ali izboljšavi fotografij. Morebiti želimo vdihniti digitalno življenje (res) starim fotografijam. Iskanje pravega programa za obdelavo fotografij se ob izjemni izbiri zdi strašljivo, a so k sreči danes praktično vsi urejevalniki fotografij zelo prijazni do uporabnika.
Bržkone najbolj uporabljan program v računalniku povprečnega uporabnika je za spletnim brskalnikom prav urejevalnik besedil. Ker je le rekdo sam in mu delajo družbo še različni drugi pisarniški programi, so se t. i. pisarniške zbirke v zadnjih letih spodbudno namnožile. Posebej razveseljuje, da so brezplačne rešitve več kot le kos nalogam in resna grožnja plačljivim programskim paketom.
Trg osebnih računalnikov je morda res v upadu, a ne zato, ker osebnih računalnikov ne potrebujemo več, temveč le zato, ker so ljudje zmotno (in začasno) zapopadli oglasna sporočila, da jih bodo nadomestile tablice in telefoni. Ne bodo jih. Tudi zato si preberite naslednje strani, kjer smo zbrali najboljšo programsko opremo, ki nam pomaga, da so stvari narejene.
Razumemo. Vsi se radi igramo, a kako izbrati pravšnjo igralno konzolo? Ponudba teh izdelkov je razmeroma omejena, a še vedno je vprašanj veliko, zato smo vzeli pod drobnogled aktualno generacijo igralnih konzol in primerjali njihove vrline.
Projektorji so od dni, ko smo njihovo kakovost razvrščali po teži, močno napredovali. Danes je v svetu projektorjev aktualnih več tehnologij, projektorji pa rabijo za različne namembnosti. Ker ta članek berete v reviji, namenjeni potrošniški elektroniki, bodo v ospredju projektorji, namenjeni hišnemu kinu in digitalni zabavi. Seveda tudi 3D projekcija ni izključena.
V čedalje bolj digitalnem svetu smo uporabniki na vsakem koraku obkroženi z zasloni. A nobenega dvoma ni, katera naprava vlada v dnevni sobi, saj ljudje vsak dan zremo v njen zaslon po več ur dlje, kot bi bilo priporočljivo. Da, uganili ste, gre za digitalni televizor. Premijski televizorji so obenem tudi prvi glasniki ultra visoke ločljivosti 4K.
Že velikokrat smo pisali o tem, da se obljube o brezpapirnih pisarnah še malo niso izpolnile – prav nasprotno, po nekaterih podatkih tiskamo vedno več. Po drugi strani pa je danes vedno lažje preživeti povsem brez tiskalnika, zahteva le nekaj truda.
Osrednji procesorji so navadno tista računalniška komponenta, o kateri se uporabniki ob nakupu novega računalniškega sistema dlje časa odločamo. Upravičeno? Da in ne, odvisno pač od uporabnika in njegovih potreb. V zadnjih letih je razvoj procesorjev tako zelo napredoval, da preprosto ne moremo več govoriti o ozkem grlu, saj je večina procesorjev v zglednem času kos praktično vsaki nalogi in tako večino življenja preživijo v mirovanju in čakanju na ukaze uporabnika.
Procesorske moči imamo danes v izobilju, pomnilnika prav tako, najšibkejši člen hitrostne verige postaja hramba podatkov. To ozko grlo učinkovito odpravimo z vgradnjo pogona SSD. Razlike v hitrosti med bliskovito hitrimi pogoni SSD so razmeroma majhne, vsekakor pa bomo vedno opazili razliko, ko klasični disk z vrtečimi se magnetnimi ploščami nadomestimo s pogonom SSD.
Omrežne naprave NAS so po našem mnenju eden koristnejših dodatkov, a marsikateri uporabnik sploh ne ve zanje. Opravljajo lahko preprosto vlogo zunanjega diska, omogočajo kasnejše razširitve in vsaj nekoliko zvišajo stopnjo varnosti podatkov. Še bolj koristne so kot osrednje skladišče za domače omrežje, torej kot nekakšen domači strežnik, ki poleg strežbe datotek opravlja še kakšno drugo nalogo. Sem sodi deljenje tiskalnikov in zunanjih diskov, delovanje kot večpredstavni strežnik prek DLNA, iTunes ali Plex, postavitev preproste spletne strani (recimo Wordpress), možnost delovanja kot strežnik VPN itd.
Brezžični usmerjevalniki so bili še pred nekaj leti najbolj zapleten kos opreme domačega uporabnika, saj je že namestitev terjala nekaj več izkušenj pri delu z računalniki. Zadnja tri leta so uporabniški vmesniki, čarovniki za namestitev in boljša zanesljivost strojne opreme brezžične usmerjevalnike naredili veliko bolj dostopne.
Strokovnjaki za trženje so večpredstavnim podaljškom že pred leti napovedali črno prihodnost, vsaj kar zadeva osnovne (vstopne) izdelke in srednji razred naprav. Njihove funkcije namreč vse pogosteje prevzemajo digitalni televizorji, z novimi brezžičnimi tehnologijami pa tudi mobilne naprave. Zdi se, da ti podaljški igrajo le še na karto zagotavljanja prehoda z manj pametnih na bolj pametne televizorje.
Kljub navalu tablic in pametnih telefonov so prenosniki za veliko večino uporabnikov glavni vlečni konji v digitalnem svetu. V večjih podjetjih sicer kraljujejo namizni računalniki, katerih največja prednost je glede na prenosnike daljša življenjska doba. To izhaja predvsem iz njihove modularnosti, zaradi katere je popravilo oziroma menjava posameznih komponent bistveno enostavnejša. Obenem lahko računalnik z leti počasi tudi nadgrajujemo (dodamo pomnilnik, hitrejši pogon itd.).
Po telefonih in tablicah so na vrsti ure, da dobijo ustrezno pamet. Zanimanje za pametno ročno okrasje se vztrajno veča, prav tako se širi ponudba. Pametne ure niso več nišni izdelek. To, kar se je začelo s startupi, med katerimi vodi Pebble, in nadaljevalo z androidno vojsko, ki ji poveljuje Samsung, je dokončno dozorelo s prihodom Applovega izdelka Watch.
Na področju tablic je nesporni zmagovalec Apple, saj so njegovi izdelki daleč največ v rabi, to redno razkrivajo podatki o obisku spletnih strani. V teh grafih je iOS dominantna platforma in, ker (z zelo redkimi izjemami) nima resne konkurence, je takšno stanje pričakovano.
Trg telefonov počasi dosega stanje, ko bo kakovostnih razredov vedno manj. Po osmih letih cenovno ugodnih in dragih telefonov smo počasi prišli do točke, ko najcenejši niso več tako slabi, najdražji pa niso nujen nakup za zadovoljivo izkušnjo.
V množici računalnikov, telefonov, tablic, televizorjev in drugih elektronskih naprav se je večinoma zelo težko znajti. Tehnične značilnosti so ponavadi zapletene, povsod enake, ali pa kar oboje skupaj. Menimo, da bo ravno zato naslednjih 28 strani koristilo vsakomur, ki si namerava v letošnjem letu privoščiti kak nakup.
Pametne ure niso več nišni izdelek. Kar se je začelo s startupi, med katerimi prednjači Pebble, in nadaljevalo z Androidno vojsko, ki ji poveljuje Samsung, je dokončno dozorelo s prihodom Applovega izdelka preprostega imena. Ur Watch so v enem dnevu prodali več, kot so tekmeci svojih izdelkov v vsem letu 2014! Če upravičeno, preverimo na naslednjih straneh.
Pametne ure so z nami že vrsto let, nekoliko bolj zares pa od lanskega leta, in vendar ni videti, da bi to kdo opazil. Do zdaj, ko je svojo uro predstavil Apple.
Pametne ure in športne zapestnice so nenavadna in predvsem nikoli dokončana zgodba. Razvijajo jih velikani, ko so Apple, Samsung in Motorola, nepregledne množice kitajskih brezimnežev prek lokalnih špecerij, posebneži in pionirji, kot je Pebble, in seveda športne znamke, kot sta Nike in Garmin. Pa vendar je Microsoftov posebnež v tej (z)mešani druščini nekaj posebnega.
»Ti si naš dežurni tekač, prevzemi zapestnice!,« mi je rekel urednik in mi porinil kup škatel v roke. Pa se nisem kaj dosti pregovarjal in mu razlagal, da sem ravno zato, ker tečem, slaba stranka za športne zapestnice. Me je preveč zanimalo, kakšno je trenutno stanje teh napravic.
O pametnih zapestnicah ali pa o »športnih zapestnicah«, skratka, o zapestnicah smo v Monitorju že pisali. Nismo bili preveč navdušeni, menili smo, da gre za trenutno modno muho, ki so se je lotili vsi izdelovalci, ki kaj vedo o »pametnih« napravah. Še vedno smo enakega mnenja, obenem pa ugotavljamo, da ta modna muha kar nekako noče umreti.
Poceni pametni telefoni so tista kategorija, ki je s prihodom zmogljivih mobilnih procesorjev in zaslonov na dotik najbolj trpela. Do lani je bilo namreč, kot kaže, skorajda nemogoče izdelati zadovoljivo napravo, ki nam ne bi naredila luknje v žepu.
Šele z nastankom prvega iPhona so telefoni postali resnično pametni. Toda takrat so postali tudi nesramno dragi. In vendar je mogoče danes veliko »pameti« dobiti tudi za znosno vsoto denarja.
Prenosni računalniki na začetku obstoja te kategorije niso upravičili svojega imena, saj je šlo za težke naprave, ki jih je bilo ne glede na velikost zaslona težko označiti za resnično prenosne. To so bili pomanjšani namizni računalniki, ki so v torbi ali nahrbtniku pomenili konkretno breme. Taki so danes 17-palčni modeli.
Tablice in pametni telefoni so morda prevzeli vso pozornost, ki jo namenjamo novostim na področju računalništva in »računalništva«, a dejstvo je, da večino dela še vedno opravimo na osebnih računalnikih. Prenosnih in tistih, ki ždijo pod mizo.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
