HPjev Deskjet 5525 je že leto dni na vrhu naše tabele večopravilnih brizgalnih tiskalnikov, ker je še naprodaj, pa smo ga uvrstili tudi na ta preizkus. V praksi je nadvse podoben modelu 6525, pravzaprav moramo biti kar pozorni, da opazimo razlike.
V zadnjih dveh letih smo na področju brizgalnikov po nekaj let mrtvila le prišli do zanimivejših sprememb. Te bi lahko spet spodbudile malo večje zanimanje za te naprave.
Tiskalniki verjetno niso najbolj zanimiva tehnologija na tem svetu. Kljub temu jih, predvsem v podjetjih, še vedno zelo veliko uporabljamo, svoje mesto pa si vzdržujejo tudi v domačem okolju.
Priznamo, avtorji prispevkov v Monitorju smo z leti postali nekoliko razvajeni. V vseh teh letih smo videli kup zanimivih izdelkov, zato kar nekako pričakujemo, da bo vsak naslednji še boljši, zmogljivejši. Da nas bo ob pogledu nanj vrglo s stola, če se tako izrazimo. To seveda ne gre v nedogled, zato nam morate oprostiti, če smo nad spodnjim seznamom najboljših izdelkov nekoliko bolj zadržani kot sicer.
Namestitev Bitdefenderja je potekala hitro in enostavno in po njej nov zagon računalnika ni bil potreben. Ker se med samo namestitvijo z Bitdefenderjeve spletne strani pretoči nekaj 100 MB podatkov, je dobro, da imamo hitro internetno povezavo. Če nimamo namestitvenega nosilca in internetne povezave, pa so na njihovi spletni strani na voljo tudi namestitvene datoteke, ki jih pretočimo iz drugega računalnika, povezanega v internet. Bitdefender glede na konkurenco porabi malce več zmogljivosti računalnika, predvsem pomnilnika.
Za preizkušanje protivirusnih programov smo uporabili dvoprocesorski računalnik s štirimi GB pomnilnika, ki je tekel na virtualizacijski platformi Hyper-V 3.0 s 64-bitnim operacijskim sistemom Windows 7 in naloženimi vsemi Microsoftovimi popravki zanj.
Varnost v mobilnem operacijskem sistemu Android je tema, ki navadno razdvoji sogovornike. Eni zagovarjamo tezo, da protivirusnega programa v telefonu ali tablici z Googlovim sistemom ne potrebujemo, drugi pa si ne znajo predstavljati življenja brez takega ali drugačnega varnostnega pripomočka.
Koliko menite, da so vredni podatki v vašem računalniku? Težko je to oceniti takole na hitro. Če boste slučajno staknili računalniški virus, ki vam podatke tako ali drugače zaklene in zahteva odkupnino, pa bo ta vrednost brž dobila bolj otipljivo obliko. Pa naj gre za podatke o poslovanju vašega podjetja, dostop do družinskih slik ali diplomsko nalogo, ki jo morate oddati naslednji teden.
Od zadnjega preizkusa protivirusnih in protivohunskih programov je minilo več kot poldrugo leto. V tem času smo bili priča novim, še zahtevnejšim grožnjam, vendar se evolucija pozna tudi protivirusni programski opremi.
Nesreča menda res nikoli ne počiva, prav tako ne zlonamerna koda, ki je je v spletu več kot kdaj prej. Lahko imamo (hudo) srečo, da nikoli ne bo prišla do nas, veliko bolje pa je, če se zaščitimo. Preizkusili smo varnostne pakete, ki nas varujejo v Oknih, in tiste, ki se trudijo, da to počnejo tudi na telefonih s sistemom Android.
V prtljagi svetovnih popotnikov je vedno premalo prostora za tehnikalije. Prilagojevalniki omrežnih vtičnic, pa napajalniki, morda dodaten akumulator ... Po branju tega članka boste morda vanjo vtaknili že Asusovo brezžično dostopno točko WL-330NUL.
Usmerjevalniki, ki jih preizkušamo, so namenjeni domačim uporabnikom ter manjšim podjetjem, zaradi česar so vse prijaznejši za postavitev. Uporabniški vmesniki postajajo čistejši in lepši, žal pa se pri tem marsikdaj izgubi kakšna naprednejša oziroma zahtevnejša nastavitev.
Brezžično povezovanje je super, povezani smo lahko vedno in povsod. Razen če je med usmerjevalnikom in računalnikom preveč betona. V tem primeru priskoči na pomoč povezovanje po »žicah«. Omrežnih žicah, če si jih z vrtanjem sten želimo privoščiti, ali pa kar po že v stene položenih električnih. Govorimo o t. i. vmesnikih Powerline.
Na tokratnem preizkusu smo imeli tri D-Linkove usmerjevalnike, ki so vsi podpirali novi standard A/C in 860L ter 868L sta si strojno tako blizu, da ju je skorajda nemogoče ločiti. Oba v zelo dobri luči predstavljata zmožnosti D-Linkovih naprav, saj je ta izdelovalec lepo ujel veter novega standarda A/C. 860L tako, kot je v D-Linkovi navadi pri 2,4 GHz, dosega dobre hitrosti in predvsem navdušuje z dometom.
Brezžični usmerjevalniki so tisti del domače opreme, ki jih radi pozabimo, dokler delujejo, zato se je v marsikaterem domu obdržala tudi kakšna prastara naprava. A omenjena kategorija elektronike vendar toliko napreduje, da se naši vsakoletni preizkusi močno razlikujejo.
Preizkušanje brezžičnih rešitev je v Monitorju že kar stalnica in se je zadnje čase (spet) lotevamo kar pogosto. Razlog je seveda v tem, da je to tehnologija, ki bi jo naj imel prav vsak, in v tem, da si tehnične novosti sledijo nadpovprečno pogosto.
Družba NEC ne potrebuje posebne predstavitve, saj gre za dolgoletnega izdelovalca projektorjev, ki ima bržkone eno najbolj pestrih ponudb na trgu. Podjetje, ki obvlada tako tehnologijo LCD kot DLP prikazovanja slike, je močno dejavno prav na poslovnem in izobraževalnem segmentu projektorjev. Preizkušeni model NEC M271WG po svojem poslanstvu sodi predvsem v izobraževalna okolja in manjše do srednje velike sobe. Pohvali se namreč lahko z visoko ločljivostjo in lepo sliko, ki gre tudi na račun nekoliko nižje svetilnosti (2700 lumnov ANSI oziroma le 2160 lumnov ANSI v varčnem načinu), zato se kljub temu odreže najbolje v vsaj delno zatemnjenih prostorih. Do okolja prijazno delovanje ima več pozitivnih plati, od nižje porabe energije do zelo dolge življenjske dobe žarnice (ta naj bi po zagotovilih izdelovalca v varčnem načinu dočakala kar 10.000 delovnih ur). Projektor je bil tudi med najtišjimi na tokratnem preizkusu, kar je vsekakor hvalevredno.
Izbira poslovnega projektorja se zdi ob poplavi različnih modelov kot igranje iger na srečo. A tudi v svetu igralništva se bolje podkovani z znanjem znajdejo bistveno bolje od laikov, ki se zanašajo zgolj na srečo. Prav zato smo pripravili hiter pregled lastnosti, ki jih velja preučiti, ko kupujemo poslovni projektor. Če se oborožimo z znanjem, namreč ne moremo izbrati slabega projektorja.
V poslovnem svetu je ugled podjetja ali poslovnega subjekta izrednega pomena. Na stranke in poslovne partnerje je namreč treba narediti dober vtis, saj se le tako lahko nadejamo uspešnega poslovanja oziroma sodelovanja. Predstavitev dejavnosti je zato pomembna tako vsebinsko kot praktično – sama izvedba predstavitve v sobi z velikim zaslonom je preprosto bolj impresivna.
D-Linkove naprave NAS imajo morda malo nenavadne oznake (upravitelji ob kratici DNS pomislimo na kaj drugega kot NAS), so pa znane po zelo konkurenčnih cenah. Njihova zmogljivejša naprava, namenjena domačim uporabnikom, je model DNS-327. Na videz ga sicer težko ločimo od sorodne naprave DNS-320LW, oba preizkušena modela sta bila bele barve in enostavnega videza.
LaCiejev 5big NAS Pro je tokrat najbolj izstopajoča naprava, vsaj po oblikovanju. Resda velja omeniti, da je navzven praktično povsem enak lani preizkušenemu 5big Office+, a gre kljub vsemu za zelo markantno napravo. Tako kot manjši brat ima na sredini sprednje stranice veliko osvetljeno tipko, ki z barvo sporoča stanje naprave (modra, če je vse lepo in prav, rdeča, če ni).
Priznamo, da nam je preizkus naprav NAS med ljubšimi. Odvijanje diskov iz naprav in privijanje vanje včasih kar malo pogrešamo. Obenem se vidi, da gre za razvijajoči se segment računalništva, zato so podjetja večinoma zelo ustrežljiva pri dobavljanju preizkusnih primerkov. Izjema je bilo tokrat podjetje Thecus, ki je zavrnilo sodelovanje.
Srce našega računalnika je že morda procesor, ožilje je matična plošča, možgani pa so na disku. Karkoli se v računalniku dandanes pokvari, je predrago popravljati, zato zamenjamo kar celotno komponento. Razen ko odpove disk, na katerem imamo diplomsko nalogo, celotno zbirko fotografij zadnjega desetletja, službena poročila ali zelo pomembno zbirko podatkov. Kaj pa zdaj?
RAID (redundant array of independent disks) je kratica, ki označuje več diskov, povezanih v eno virtualno polje – zunanje naprave jih tako zaznavajo kot en velik disk. Različna polja se označujejo s številkami v imenu, izjema je le način JBOD, Just a Bunch of Drives, ki diskov sploh ne poveže v polje, temveč prikaže vsakega zase.
Ljubljana, za Bežigradom, v uredništvu Monitorja. V ponedeljek dopoldne takoj po prvomajskih počitnicah dobim klic, da eden izmed pomembnejših strežnikov v podjetju ne deluje. Na daljavo se ne oglaša, stopim zadaj do strežnika, tam zagledam sporočilo: »boot device not found«. S sodelavcem se spogledava in nobeden si ne upa na glas vprašati, koliko je stara zadnja rezervna kopija …
Philips se je z modelnim letom 2013 resnično potrudil in prenovil vse modele televizorjev. 42-palčnik iz serije 6000 je predstavnik višjega srednjega razreda, saj že s svojo tanko kovinsko zunanjo podobo daje vedeti, da lahko uporabnik od njega pričakuje veliko. Všeč nam je Philipsov pristop k nastavitvam televizorja, saj uporabnika takoj po vklopu pričaka vrsta čarovnikov, ki mu pomaga nastaviti kakovost slike lastnemu okusu in televizor povezati v internet.
Kupci novih televizorjev bi se morali zavedati, da kakovost prikazane slike v prvi vrsti še vedno narekuje kakovost signala oziroma vira slike. Če bo ta slab, potem nam tudi najdražji televizor ne bo mogel pomagati.
Če se danes namenimo v tehnične trgovine po nakup sodobnega televizorja, bomo kaj hitro opazili, da nas trgovci zalagajo predvsem s pametnimi (in temu ustrezno dražjimi) modeli. Preverili smo, kakšne novotarije nam na področju pametnih televizorjev prinaša modelno leto 2013.
Zdaj, ko (že) vemo, da je NAS nekaj, kar v domačem krajevnem omrežju bolj ali manj nujno potrebujemo, se posvetimo podrobnostim. Kako je NAS sploh videti, po čem se med seboj ločijo različni modeli in predvsem – na podlagi česa se odločati pri nakupu.
Omrežni diski NAS za marsikoga sodijo k profesionalni omrežni opremi – torej naj bi šlo za opremo, namenjeno podjetjem, morda tudi kakim računalniškim navdušencem. A danes imamo vsi vedno več digitalnih podatkov, za katere vse prerado zmanjka prostora, zato izdelovalci naprav NAS vse bolj merijo tudi na domače uporabnike.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
