Res je, večina brezžičnih usmerjevalnikov Wifi je za nezahtevnega uporabnika dovolj dobra. Hej, v resnici so »dovolj dobri« tudi usmerjevalniki, ki jih svojim paketom prilagajo nekateri ponudniki interneta pri nas. Ker pa bralci Monitorja sodite med vsaj malce (če ne »zelo«) zahtevne bralce, se potopimo v podrobnosti.
V resnici ni dolgo tega, kar je bilo razmišljanje o uporabniku, ki je s prenosnikom na kolenih sredi zelenega vrta povezan tudi v omrežje – slišati kot utopija. Danes je to v veliki večini z računalniki (in tablicami in pametnimi telefoni) opremljenih domov popolnoma običajno. Lahko torej rečemo, da je vseeno, kateri brezžični usmerjevalnik (Wifi) moramo za tako svobodo kupiti? Da in ne.
Najosnovnejša je izbira med brizgalnim ali laserskim modelom, ki se ločita po tehnologiji izpisa, to pa potegne za seboj druge, za končnega uporabnika pomembne lastnosti. Brizgalni tiskalniki dobesedno brizgajo barvo na papir. V tiskalni glavi imajo več majhnih šob (premera nekaj mikrometrov), prek njih se izstrelijo kapljice barvila na papir. Glava se pomika levo in desno, s tem zajamemo celotno širino papirja (na voljo so tudi že modeli, ki imajo glavo, ki prekrije celotno širino papirja, a zaenkrat še ne gre za naprave, ki bi bile v široki proizvodnji).
Čeprav v Monitorju redno preizkušamo tiskalnike, jih sami v resnici zelo malo uporabljamo. V zadnjih letih se nam zdi, da se potreba po tiskanju vedno bolj manjša, saj imamo zaradi vse bolj razširjenega dostopa do spleta svoje dokumente vedno pri roki.
Trga najcenejših fotoaparatov bolj ali manj ni več, nadomestili so ga pametni telefoni. O teh pišemo na drugih straneh tokratne številke, vsak izmed vrhunskih modelov ima tudi bolj ali manj vrhunski ali pa vsaj »vrhunski« fotoaparat. Kaj pa, če s telefonskim fotografiranjem nismo zadovoljni? Ne sije vedno sonce? Potrebujemo zoom? Bliskavico?
Vprašanja bralcev o nakupu različnih vrst fotoaparatov so vsekakor med pogostejšimi. Žal pa je vedno ista težava – vsi bi imeli (skoraj) vse. Torej hiter fotoaparat, ki bi bil dober v temi, ki bi lahko slikal tako pri širokem kotu kot na daleč, ki hkrati ne bi bil prevelik (če se da, naj bo žepen) in ne predrag. Uporabniki želijo fotografirati koncerte, družinske večerje, otroke med igro, potovanja, vse z enim aparatom.
E-bralnik ni vsakdanja naprava, zato se o nakupu odločamo nekoliko drugače, kot smo vajeni pri drugih elektronskih igračah. Poleg tega da mora biti strojno (dober zaslon, dobro upravljanje) in programsko ustrezen (dober in hiter uporabniški vmesnik), mora namreč imeti tudi dovolj dobro infrastrukturo, beri: knjigarno, ki stoji za njim. Če bi bila slovenska, še toliko bolje. Pa ni.
Kindle Paperwhite je menda najboljši, a ga v naših »opečnatih« trgovinah ne prodajajo. Najbolj odprt in ugoden je menda Kobo, ki ima enako težavo. E-bralnike prodaja tudi Sony in menda so vrhunski. Na voljo pa je tudi plejada poceni »kitajcev«. Kako se torej odločiti, kaj kupiti, če bi radi brali brez papirja?
Nakup pametnega telefona ni mačji kašelj. Gre za kos tehnologije, ki bo vedno z nami. Zvest spremljevalec, ki nam bo pomagal pri delu, komuniciranju, povezovanju z drugimi, sledil našim uspehom, ovekovečal zanimive dogodke in nas zabaval, ko bomo potrebni oddiha.
Običajen pametni telefon je po strojni opremljenosti enak računalniku izpred nekaj let. Ker ga imamo vedno s sabo, nam je močno produktivno orodje vseskozi na razpolago. Računalniki so nas naredili učinkovitejše, zakaj nas ne pametni telefoni?
»Imel bi tablico. Z njo bi bral knjige, brskal po spletu, igral igre ter si ob večerih ogledal kakšen film. Bil sem že v trgovini, odločen, da jo kupim, pa me je količina različnih modelov zmedla. Mi lahko, prosim, svetujete, katero naj izberem?«
Nexus 10 ima odličen zaslon, a nekoliko slabše drobovje. Galaxy Note 10.1 očara ustvarjalce (in otroke) s priročnim pisalom. Zakaj ga nima tudi iPad? Transformer Infinity ima vse, s sosedovimi prstnimi odtisi vred, ki se občutljive zunanjosti primejo raje kot smola naših športnikov.
Kupovanje projektorja za hišni kino je v Sloveniji svojevrsten izziv. Predvsem zato, ker ima kupec izredno malo priložnosti, da bi posamezen projektor videl »v akciji«, saj zaradi butične prodaje projektorje, še posebej najdražje, prodajajo skoraj zgolj po naročilu. Nakupni nasveti v nadaljevanju vam utegnejo zato priti še kako prav.
Diagonale digitalnih televizorjev v povprečju vsako leto pridobijo nekaj centimetrov. A to je še vedno majhna vrednost, če jih primerjamo s pravimi vladarji sistemov domačega kina – projektorji. Ti navadno brez posebnih težav prikazujejo sliko z diagonalo od enega do deset metrov, a le, če imamo na voljo ustrezno veliko steno ali platno. Vsekakor pa je svetlobni top projektorja tisti, ki postavi piko na i pri pravi kinotečni izkušnji.
Vstop v velike tehnične trgovine, kjer obiskovalce iz posameznega kota pozdravlja cela četa velikih pametnih televizorjev, utegne biti za nekatere uporabnike kar zastrašujoč. Čeprav digitalni televizorji stojijo na policah ali so priviti na steno, potencialnega kupca ves čas napadajo – vsak s svojo ceno in goro tehničnih podatkov. Dejstvo je, da je sodoben televizor zelo privlačen izdelek, a če se malce oddaljimo, ugotovimo, da so si televizorji obenem podobni kot jajce jajcu. Katerega torej izbrati, oziroma kje začeti?
V svetu avdio-video naprav že desetletja najhitreje napredujejo prav televizorji. V zadnjih letih so postali tudi pametni in so s tem v marsikaterem potrošniku vzbudili apetite po novem modelu, čeprav stari televizor še vedno prikazuje sliko. V vrsti pametnih in lepih televizorjev je kar težko izbrati pravšnjega, če ne znamo ločiti zrna od plev.
Potrošniki se včasih niti ne zavedamo, da pred računalniškimi zasloni preživimo silno veliko število ur. Gledanje v računalniško sliko, pa naj bo statična ali gibljiva, sčasoma utrudi oči. Prav zato je zelo pomembno, da imamo na drugi strani našega pogleda, če je le mogoče, kakovosten izdelek. Oči nam bodo vsekakor hvaležne.
Če imamo namizni računalnik, poleg njega potrebujemo tudi računalniški monitor. Tako preprosto je to. A ko se soočimo s ponudbo v (spletni) trgovini, postane izbira vse prej kot preprosta, saj različnih modelov kar mrgoli. Kako torej izbrati svojim potrebam primeren računalniški monitor? Mi to vemo. Po branju naslednjih strani boste vedeli tudi vi.
Prenosni računalnik je vse prej kot lahko izbrati. Gre za znanost v malem, saj je treba pri nakupu novega prenosnika upoštevati kup dejavnikov – če želimo za svoj denar dobiti kar največ, seveda. V nadaljevanju razkrivamo, naj kaj velja biti najbolj pozoren pri nakupu prenosnika, ter oblikujemo okvirna priporočila glede na različne profile uporabnikov, saj njihovi okusi in potrebe včasih ne bi mogli biti bolj različni.
Krik iz naslova je slišati kot zahteva osnovno- ali srednješolca, namenjena staršem. Mladi namreč zelo hitro osvajajo sodobne tehnologije, zato prenosne igralne konzole in (pametni) telefoni kaj hitro ne zmorejo več zadovoljiti vseh apetitov digitalnih vsebin željnih uporabnikov. Prenosniki pa so razmeroma zmogljive naprave, ki ponujajo kakovostno uporabniško izkušnjo na skoraj vsakem koraku. Prav zato so vedno bolj priljubljeni, ne le med domačimi, temveč tudi poslovnimi uporabniki.
Potrošniška družba nas uči, da je več izbire bolje kot premalo. Presežek ponudbe nad povpraševanjem je lepo viden v svetu namiznih računalnikov, kjer si uporabniki resnično lahko omislimo sisteme povsem po svojem okusu in potrebah – če nam to le omogoča tudi denarnica. A v skladu z aktualnimi časi in razmerami na trgu bo večina uporabnikov pristala tudi na kak kompromis. S tem vodnikom bomo pripomogli, da bo ta kompromis čim manjši.
Prodaja osebnih računalnikov, še posebej namiznih modelov, v zadnjih letih vidno usiha. A to še ne pomeni, da se namizni računalniki poslavljajo, prav nasprotno, krčevito se bodo še naprej borili za zveste uporabnike. Ne nazadnje znajo kup stvari postoriti precej bolje kot njihovi prenosni in mobilni bratranci. Pa kaj, če jih ne moremo vzeti pod pazduho in stopiti z njimi v bližnjo senco ...
Prepričan sem, da se lahko vsakdo izmed nas vživi v vlogo kupca/nakupovalca nekega izdelka, o katerem se mu v resnici še sanja ne. Ali pa vsaj premalo sanja. Saj veste, nov pralni stroj, sušilnik za lase ali računalnik ali telefon. Kaj storiti v takem primeru? Nekateri se zaupajo prodajalcu v trgovini (slaba odločitev), nekateri se zakopljejo v internet (časovno potratna odločitev). Lahko pa si preberete nekaj (deset) naslednjih strani.
Za razliko od konkurentov, ki so grajeni na večpredstavnih čipih izdelovalcev Realtek ali Sigma, Boxee Box temelji na Intelovi osnovi za zabavno elektroniko, saj je v njem procesor Intel Atom CE4110. To v praksi pomeni, da imamo opravka z mini računalnikom v škatlici, ki v svoji notranjosti gosti še po gigabajt bliskovnega in delovnega pomnilnika. Namesto operacijskega sistema ima uporabnik pred očmi večpredstavno naravnan spletni brskalnik, ki podpira tudi vsebine flash.
Med računalnikarji, ki so jim majhni računalniki še posebej pri srcu, zadnje leto vlada veliko navdušenje nad miniaturnimi sistemi, temelječimi na platformi Android. Ti so namreč veliki kot debelejši ključek USB in sposobni poganjati pravcati večopravilni sistem, ki lahko rabi v različne namene.
Kot že dolgo ugotavljamo pri najrazličnejših preizkusih mobilnih telefonov, tablic pa tudi večpredstavnih podaljškov, na uporabniško izkušnjo precej bolj kot strojna vpliva predvsem programska oprema. Uporabniški vmesnik, funkcije in morebitne razširitve v obliki bolj ali manj uporabnih aplikacij namreč danes odločajo o zadovoljstvu uporabnika s sodobno napravo.
Izdelovalcem večpredstavnih podaljškov počasi vendarle postaja jasno, da morajo biti njihovi izdelki pametnejši od pametnih televizorjev, saj se bodo le tako lahko obdržali na trgu. A to bo težko, saj se boljši primerki nič kaj sramežljivo spogledujejo s ceno okoli dveh stotakov, to pa je že znesek, za katerega si uporabniki lahko omislimo doplačilo za (še) pametnejši televizor.
Izdelovalcem večpredstavnih podaljškov počasi vendarle postaja jasno, da morajo biti njihovi izdelki pametnejši od pametnih televizorjev, saj se bodo le tako lahko obdržali na trgu. A to bo težko, saj se boljši primerki nič kaj sramežljivo spogledujejo s ceno okoli dveh stotakov, to pa je že znesek, za katerega si uporabniki lahko omislimo doplačilo za (še) pametnejši televizor.
Tržni strokovnjaki so večpredstavnim podaljškom že pred leti napovedovali črno prihodnost, vsaj kar zadeva osnovne (vstopne) izdelke in srednji razred naprav, saj naj bi njihove funkcije počasi, a zagotovo prevzeli digitalni televizorji. To se je dejansko tudi zgodilo, toda naš preizkus krepko več kot ducat sodobnih večpredstavnih podaljškov priča o tem, da se izdelovalci ne dajo.
Toshibin Satellite L875 (s podoznako 12J) je razmeroma poceni prenosnik, vsaj glede na konkurenco oziroma velikostni razred. Gre za model, namenjen manj zahtevnim domačim uporabnikom, ki nimajo kakih posebnih zahtev, obenem pa želijo solidno kakovost.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
