Na internetu smo dandanes izpostavljeni nepregledni množici »dejstev«, ki jim zaradi dvomljive provenience ne moremo vedno zaupati. Da se ne bi ujeli v pasti konzumiranja ali celo širjenja neresnic, obstajajo dobre prakse, pripravna orodja in koristne spletne strani različnih organizacij, s čimer lahko odberemo zrnje od plev.
Ob nasvetih, na kaj moramo biti pozorni pri nakupu namiznega računalnika, je seveda smiselno, da podamo podoben nasvet še za prenosni računalnik.
»Kakšen računalnik kupiti« je daleč najpogostejše vprašanje, ki ga prejmemo pri Monitorju. Prav zato se tudi tokrat spuščamo v podrobnosti; razdelali bomo, kaj je v tem trenutku aktualno.
Predelave koles v električna niso nič novega, danes jih lahko opravi vsak, ki je vsaj malo vešč uporabe osnovnega orodja.
Danes nam že bežen pogled na kolesarske poti potrjuje, da so električna kolesa močno spremenila način, kako kolesarimo. Število uporabnikov električnih koles zelo hitro narašča, pojavljajo se novi ponudniki, elektrifikacija pa ustvarja celo povsem nove kategorije izdelkov. Električna kolesa doživljajo tehnološki in ekonomski razcvet, ki se še naprej stopnjuje, kljub rasti cen.
Pametne hiše danes niso več nobena eksotika in mnogokrat se niti novopečeni lastniki novogradenj ne zavedajo najbolje pameti svojega doma. Preverili smo šest pristopov – šest hiš, šest lastnikov.
Nekatere medijske hiše svoje avtorje/novinarje zaposlijo, druge njihove talente uporabljajo »po potrebi«. Monitor sodi med zadnje, in četudi se na prvi pogled to sliši slabo (prekarno?), je v resnici dobro. Za obe strani. Avtorji svoja primarna znanja uspešno in koristno uporabljajo v svoji primarni službi, uredništvo pa ima možnost izbire med posamezniki, ki so uspešni in imajo hkrati kaj pokazati ter zapisati še marsikaj zanimivega ob strani, za Monitor.
Kolega je odlično popisal področje igralnih volanov in opreme, pa vendar nekomu, ki tukaj ni doma, se bo porodilo vprašanje, katere igre so vredne preizkusa.
Pred davnimi leti so prvi računalniki, do katerih se je dokopala jugoslovanska mladina, imeli gumijaste tipke in igralne palice, ki se jim je reklo joystick. Ta na videz hecni pripomoček se je s priseski prilepil na mizo in z nekaj sreče, med vsemi silnimi premiki, ko je bilo treba »krmiliti« igralca ali plovilo, tam tudi ostal. S tipkami ali z igralno palico so se igrale igre vseh zvrsti, in čeprav je imelo to bolj malo podobnosti z realnostjo, je tovrstno treniranje utegnilo imeti vpliv na motorični razvoj.
Leto je naokoli in zimski prazniki so spet pravi čas, da se spustimo med bolj ali manj uporabne igrače in »gedžete«, ki jih najdemo na spletu.
Tržišče grafičnih kartic je v zadnjih dveh letih doživelo nenormalna nihanja, končno pa lahko rečemo, da se je stanje umirilo. Vprašanje o izboru prave grafične kartice za resne igralce iger je tako spet na mizi.
Za pregled dogajanja na področju grafičnih kartic smo se odločili iz dveh razlogov. Prvi je umiritev cen in dobave, drugi pa dejstvo, da so na voljo Nvidijine kartice nove generacije, ki smo jih ob tej priložnosti tudi preizkusili.
Najnovejše grafične kartice iz Nvidie navdušijo z izjemnim skokom v zmogljivosti, podobne pribitke v primerjavi s prejšnjo generacijo izdelkov pa za december obljublja tudi AMD. Kakšno magijo so inženirji ubrali tokrat?
Stvarnost ostaja enaka, telefonski trg je dozorel, pretresov je vse manj. Telefoni so si tako podobni, da lahko odločata le še izbira operacijskega sistema in oblikovanje. Vsaj takrat, ko cena ni odločilni dejavnik.
Leto je naokoli, zato poglejmo, kako letos odgovarjam na vprašanje: »Kateri telefon naj kupim, Anže?«
Pri Monitorju prenosnike redno preizkušamo, občasno pa se lotimo tudi popolnejšega pregleda tržišča. Glede na letni čas smo ocenili, da bo pravi čas, da se spustimo v vprašanje, kakšen prenosnik priporočiti šoloobvezni mladini. V mislih imamo tako mlajše, ki (še) nimajo lastnega računalnika, kot študente, ki razmišljajo o menjavi oziroma o nakupu novega. Nasveti pa bodo povsem na mestu tudi za druge uporabnike, sploh domače, tiste torej, ki nimajo kakih izrazitih in specifičnih zahtev.
Leto je naokoli in pred vami je spet redni Monitorjev poletni preizkus televizorjev. Preizkusili smo 12 modelov petih ključnih blagovnih znamk, ki se prodajajo v Sloveniji, in ugotovili …
Začnimo kar po abecedi, prvi so na vrsti televizorji Hisense, ki jih sestavlja slovensko Gorenje. Kitajski Hisense si je pred nekaj leti vstop na evropski trg kupil prav z nakupom Gorenja, saj se lahko njihovi televizorji zdaj ponašajo z značko »Sestavljeno v EU«, kar je finančno bržkone ugodno.
Podeliti nagrado, s katero nekemu izdelku priznamo odličnost in ga celo priporočimo v nakup, je pri našem jesenskem preizkusu televizorjev vedno težko. Televizorjev (in celo blagovnih znamk) je namreč tudi na slovenskem tržišču vedno več, kot jih lahko preizkusimo, in tudi zato, ker so televizorji, ki smo jih preverjali, med seboj velikokrat diametralno različni ter namenjeni različnim tipom uporabnikov. Pri odločanju za nakup je zato v resnici bolje slediti priporočilom, ki smo jih zbrali pod mednaslovom Kako se odločati?.
Pametni televizor je v resnici računalnik, so si rekli pri Samsungu. Zakaj ga torej ne bi spremenili v poslovno orodje? Samsung Smart Monitor je točno to – pametni televizor z nekaj dodatki, ki se še posebej trudi omogočati priklop računalnikov in pametnih telefonov.
Prav vsako podjetje na tokratnem preizkusu televizorjev v svojih modelih uporablja svoj operacijski sistem. Ob tem pa, si upamo trditi, marsikateri tehnično manj podkovan uporabnik tega sploh ne bo opazil, saj so si uporabniški vmesniki teh letos izredno podobni.
Domači tiskalnik sodi že skorajda bolj med belo tehniko kot pa med računalniške naprave. Vsaj glede na to, da ga večina uporabnikov zamenja šele takrat, ko prejšnji odpove. Toda – katerega potem kupiti?
Vsi, ki smo v zadnjih letih izkusili delo ali šolanje od doma, smo to počeli prek neke računalniške naprave – prenosnika, namiznega računalnika ali tablice. Te naprave so in bodo za veliko večino še vedno najpomembnejše orodje za delo.
Računalničarji si včasih nočemo priznati, da je danes telefon tista naprava, ki je v resnici najpomembnejša. V epidemiji se je to še posebej izkazalo.
V časih, ko se malodane vsi programski izdelki selijo v oblak, se na to pot podaja še zadnja, morda ena najbolj tradicionalnih programskih kategorij: računalniške igre. Ponudba je na prvi pogled zelo mikavna. Namesto nakupa dragih lokalnih računalnikov ali igralnih konzol, sploh pa iger, vse skupaj najamemo kot storitev v oblaku. In to za le delček vložka v lokalno opremo. A trenutno stanje na tem nastajajočem področju ni tako rožnato, kot se zdi in oglašuje.
Računalniške tablice so nekaj let veljale za nekoliko pozabljeno področje računalništva. Prihod koronavirusa je sprožil ponovno zanimanje za te naprave, nam pa dal pobudo za pregled stanja na trgu.
Nakup namiznega računalnika je za nekatere užitek, a marsikomu se ob številu različnih komponent pred očmi zmegli. Ob pogledu na cene pa se ustrašimo še za denarnico. Po nekaj letih smo se zato ponovno lotili bolj splošnega članka z nasveti o komponentah z nekaj cenovnimi okviri in tipi uporabnikov.
Električna kolesa v zadnjih dveh letih, sicer resda nekoliko v senci elektrifikacije avtomobilov, uživajo neverjetno priljubljenost tako med dosedanjimi kot tudi novimi ljubitelji kolesarjenja. Poleg električnega motorja vsebujejo tudi cel kup sodobne elektronike in postajajo vsak dan bolj »digitalne« pametne naprave. Napovedi kažejo, da je to verjetno šele začetek zelo zanimive in trajnostne usmerjene zgodbe o uspehu.
Letos ne bomo več lepili novih vinjet na vetrobranska stekla, temveč bomo z njih zgolj postrgali stare. Nove bomo lahko kupili prek interneta, staromodnejši pa se bodo še vedno lahko oglasili na prodajnih mestih, a tudi tam ne bo nalepk. O vzpostavitvi sistema e-vinjet je bilo prelitega že veliko črnila, zato si raje oglejmo, kako sistem deluje.
Pametni telefoni vedo veliko o nas, tudi o naši lokaciji. Večkrat se obregnemo ob Google in Apple kot ponudnika ekosistema, češ da vesta vse o nas. Četudi to ni daleč od resnice, v njuni senci delujejo podjetja, katerih glavni poslovni model sta zbiranje in preprodaja lokacijskih informacij, ne da bi zanje sploh vedeli. Od njih jih kupujejo tako borzni analitiki kakor obveščevalne agencije.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
