To, da Nashuatec svojih tiskalnikov v resnici ne izdeluje, ni nikakršna skrivnost. Navsezadnje je podjetje del skupine Ricoh, tako da je večina tiskalnikov v resnici Ricohovih (slednji se v Sloveniji zadnje leto ali dve pravzaprav ne prodajajo več). So pa tudi izjeme in preizkušeni model P6319 izdeluje - Lexmark. Tiskalnik je že po zunanjosti enak Lexmarkovemu modelu E321, enake so tehnične specifikacije, pa tudi v gonilniku lepo piše, da ga je izdelal Lexmark.
Samsung pri tiskalnikih ni novinec, vendar njegovih modelov v Sloveniji že kar nekaj let ni bilo dobiti. Za razliko od Hrvaške, kjer so šli Samsungovi tiskalniki lani zelo dobro v prodajo (po podatkih IDC). No, dva distributerja sta se prodaje v Sloveniji pravkar lotila zelo resno, tako da lahko v kratkem pričakujemo "poplavo" poceni laserskih modelov (tudi barvnih).
Po oznaki sodeč bi morebiti pomislili, da je Nashuatecov model C7425dn le nekoliko hitrejši sorodnik C7417dn, ki smo ga tudi preizkusili v tej številki. Vendar to ne drži, saj je tiskalnik očitno narejen na precej drugačni tehnologiji.
Najmanjši Nashuatecov barvni laserski tiskalnik deli (vsaj tako je videti) tehnologijo z najhitrejšim modelom Dsc38U, ki smo ga preizkusili že pred časom. Na to kažeta hitrost, ki ni enaka za črno-beli in barvni tisk (21/17 strani na minuto - čeprav gre načeloma za enoprehodni model), in potrošni material. Kasete z barvilom so namreč enake - pravokotne, rumena posodica pa je bistveno večja od drugih (pričakovali bi sicer, da bo črna ...). Enaka je tudi ločljivost (1200 pik na palec), tu pa se podobnosti tudi končajo.
Kyocerin novi barvni laserski tiskalnik sodi med manjše modele. Če ne bi imel zajetne kasete za papir (do 500 listov), bi sodil celo med najmanjše. Namenjen je srednje zahtevnim delovnim okoljem in naj bi zmogel tiskati do 85.000 strani na mesec, s hitrostjo 24 strani na minuto.
Čeprav imajo barvni laserski tiskalniki čedalje večji tržni delež, si večina izdelovalcev ne more privoščiti, da bi opustili bitko s tekmeci pri črnobelih laserjih. Epson je tako s tiskalnikom AcuLaser 2600 ubil dve muhi na en mah: tiskalnik je na voljo tako v črnobeli kot v barvni izvedbi, tako da lahko z enim modelom podjetje konkurira na dveh trgih, uporabniku pa omogoča, da črnobel model hitro spremeni v barvnega. Gre za prvi laserski tiskalnik, ki je v celoti plod Epsonove razvojne ekipe.
HL-1870 je naslednik Brotherjevega modela HL-1670N. Izboljšana je predvsem hitrost tiskanja, ki se je dvignila s 16 na 18 strani na minuto, tiskalnik pa je dobil tudi nekoliko več pomnilnika - namesto 16 MB pri modelu HL-1670N ima zdaj 32 MB, ki jih je mogoče razširiti do največ 144 MB. Največja ločljivost, s katero lahko tiska pogon, je pravih (torej ne programskih) 1200 × 1200 pik na palec. Tiskalnik je serijsko opremljen tudi z enoto za tiskanje na obe strani, a je ta nekoliko počasnejša, saj zmore ob njeni uporabi tiskalnik le še hitrost 7,5 strani na minuto. Tiskalnik ima poleg vzporednega vmesnika in vmesnika USB tudi omrežni vmesnik za povezavo v omrežje.
V spodnjem cenovnem razredu je Brother zastopan tudi s pisarniškim modelom HL-5050. Gre za model, ki ima uradno hitrost 16 strani na minuto in jo je na našem preizkusu tudi zares dosegel (in celo za nekaj odstotkov presegel). Ob tem tiskalnik tudi zelo hitro izpiše prvo stran, ob tiskanju preizkusnega besedila se je natisnila v vsega 12 sekundah. Za tiskanje petnajst strani besedila je potreboval minuto in štiri sekunde, poročilo z grafikoni je izpisal v 41 sekundah (tri kopije istega besedila v minuti in 45 sekundah), s 25 MB veliko bitno sliko je "opravil" v 15 sekundah, vektorski dokument iz Corel Drawa pa je natisnil v 12 sekundah. Zelo solidni časi, torej.
Xerox ima v svojem programu (po nakupu podjetja Textronix) že kar dolgo tudi tehnologijo tiskanja z voskom oz. "voščenkarje", kot ljubkovalno pravimo takim tiskalnikom. Taki tiskalniki tehnično niso pravzaprav v ničemer podobni laserskim tiskalnikom, vendar se kot takšni tržijo, se s konkurenčnimi "laserji" primerjajo in so nenazadnje namenjeni istim uporabnikom.
Naj se izdelovalci še tako trudijo z nasprotnim prepričevanjem, smo v poslovnem tiskanju še vedno "v tranziciji" - večinoma tiskamo črno-belo in se dokaj počasi prilagajamo novim možnostim, ki omogočajo barvno tiskanje. Da je res tako, kaže tudi ponudba osnovnih barvnih laserskih tiskalnikov, ki so namenjeni manjšim delovnim skupinam, ki naj bi počasi prešli na barvno tiskanje. Vsi ti modeli so namreč zasnovani tako, da blestijo predvsem v črno-belem tisku in se le do neke mere trudijo tudi v barvah. Navsezadnje je večina cenejših modelov večprehodnih in črno-belo tiskajo nekajkrat hitreje kakor barvno.
Epsonov barvni laserski tiskalnik C900 je bil ob predstavitvi (preizkusili smo ga februarja 2004) eden prvih, ki je sprožil drastično zniževanje cen osnovnih barvnih laserskih tiskalnikov. Stal je nekaj več kot 200.000 tolarjev, kar je bilo takrat zelo poceni. Danes stane njegov naslednik približno enako (z omrežnim vmesnikom nekoliko več), vendar je precej bolj zmogljiv.
Ko se je Dell pred nekaj leti podal tudi na področje tiskalnikov, je bil njegov prvi partner Lexmark. Dellove brizgalnike še danes izdeluje le Lexmark, med laserskimi modeli pa vendarle vlada nekoliko večja raznolikost. Za model M5200, ki smo ga preizkusili, lahko vseeno z gotovostjo zatrdimo, da gre za Lexmarkov tiskalnik serije Optra T6xx. To je videti tako po značilni zaobljeni obliki kakor po povsem enaki kaseti za barvilo in nenazadnje tudi po kakovosti odtisa oz. zmogljivostih.
V majski številki smo preizkusili takrat edini Dellov barvni laserski model na našem trgu - 3000cn. Tokrat smo v roke dobili nekoliko izboljšan in nadgrajen tiskalnik - 3100. Razlika med njima je pravzaprav le v tem, da 3100 poleg jezika PCL premore tudi postscript in da ima že v osnovi priloženo dodatno kaseto za 300 listov. Skupna zmogljivost je torej 450 listov (razširljivo še do 900 listov), s tem, da pri manjši (150 listov) ne gre za pravo kaseto, ki jo lahko izvlečemo iz tiskalnika, ampak le za nekakšno "vložišče". Podpora postscriptu pa med drugim pomeni večjo združljivost z različnimi sistemi (Linux, Unix, Netware).
Dellov tiskalnik 1700 je namenjen nekoliko večjim delovnim skupinam, ki v povprečju na mesec ne natisnejo čez 150.000 strani. Je dokaj majhen in simpatičen, v različici "n" pa nekoliko povišan in z omrežno kartico. V praksi to pomeni, da ima poleg osnovne kasete za 250 listov še eno za do 500 listov. Nad kasetami je še večnamenski podajalnik, ki pa je namenjen tiskanju na posamične papirje oz. kuverte.
Pri modelu Phaser 6100dn gre za različico Samsungovega tiskalnika iz serije CLP-500. To pomeni, da gre za barvni laserski tiskalnik, ki nima zaporednega, enoprehodnega, tiskalnega mehanizma (ne tiska enako hitro v barvah in črno-belo), vendar tudi nima klasičnega bobna, ki ob vsakem prehodu zavrti in pripravi za delo tiskalni valj druge barve. Namesto tega uporablja en sam velik valj, ki ga v štirih prehodih "obarvajo" štiri posodice z barvilom. Postopek je veliko tišji od tega, ki ga opravljajo pravi "bobenski" tiskalniki, zato je tiskalnik dokaj tih, skorajda primerljivo enoprehodnim tiskalnikom.
Xerox je kot izdelovalec izdelkov OEM dokaj uspešen, saj kar nekaj laserskih tiskalnikov na tržišču v osnovi uporablja njihov mehanizem (čeprav to ni javno znano). Posel pa očitno deluje tudi v nasprotni smeri, saj nekatere Xeroxove tiskalnike izdelujejo drugi. Phaser 3130, ki smo ga preizkusili, je že eden takih - videti je (in tudi deluje) natanko tako kakor Samsungov model ML-1520 (oz. njegov predhodnik ML-1510, ki je bil prvi laserski tiskalnik za okoli 30.000 tolarjev).
Včasih se zdi, da izdelovalci tiskalnikov ob začetni predstavitvi novega modela nalašč izdelajo nekoliko okrnjen ali upočasnjen tiskalnik, da ga lahko pozneje pohitrijo/izboljšajo in tako vzdržujejo vtis nenehnega razvoja. Pri modelu 1350W gre za nadgradnjo oz. zamenjavo modela 1300W, ki smo ga preizkusili pred enim letom, njegova edina novost pa je višja hitrost dela. Namesto 16 strani na minuto jih novi tiskalnik zmore 20.
Hewlett-Packardov kandidat v kategoriji srednje zmogljivih tiskalnikov, ki so namenjeni manjšim podjetjem, je serija Laserjet 2400. Vključuje tiskalnike 2420 (d/dn) in 2430 (n/tn/dtn), kjer prvi tiskajo s hitrostjo 30 strani na minuto, drugi pa s 35 strani na minuto. Preizkusili smo najmočnejši model Laserjet 2430dtn, ki ima vgrajen tudi obračalnik za dvostranski tisk, dodatno kaseto za 500 listov (poleg običajne za 250 listov) in omrežni vmesnik. Namenjen je za tiskanje do 100.000 strani na mesec.
Del nove Hewlett-Packardove serije Laserjet 102x je tudi model 1022. Na videz je skoraj enak modelu 1020, vendar se po notranjosti modela kar precej razlikujeta.
O Brotherjevem tiskalniku z oznako HL-2040 je težko povedati kaj novega, če se spomnimo modela 2030 (opisanega v majskem Monitorju). Razlika je namreč le v tem, da je 2040 hitrejši: hitrost mehanizma je 20 strani na minuto namesto 16. V praksi se ta razlika sicer opazi, vendar le pri tisku daljših dokumentov. 50 strani besedila tako natisne v dveh minutah in 40 sekundah, medtem ko je model HL-2030 za to opravilo potreboval tri minute in 51 sekund. Pri krajših dokumentih je razlika veliko manjša (pri devet strani dolgem dokumentu le 5 sekund), pri dokumentih na eni strani ali dveh (in takih je največ), pa razlike sploh ni opaziti. Zato smo tudi nekoliko skeptični, ali je cenovna razlika med modeloma (41 %) upravičena.
Phaser 3400 je mišljen kot zmogljiv tiskalnik za enega uporabnika ali manjše skupine. Oblikovan je zelo pisarniško (a lepo), izstopa predvsem višina. Ta je predvsem posledica zmogljivega predala na spodnji strani, ki sprejme do 550 listov papirja velikosti A4, nad njim pa je še večnamenski podajalnik z zmogljivostjo sto listov. Ta in odlagalnik na hrbtni strani (zmogljivost sto listov) omogočata tudi tiskanje po ravni poti papirja, kar je primerno za debelejše nosilce. Drugače uporabljamo globok odlagalnik na zgornji strani, ki sprejme do 250 listov. Kot razširitev je na voljo še dodatni predal za 550 listov. Deklarirana hitrost tiskanja je 16 strani na minuto, prvo stran naj bi tiskalnik izpisal v manj kakor 12 sekundah. Opremljen je s 16 MB pomnilnikom, kar je dovolj tudi za izpis velike (25 MB) bitne slike, sicer ga je mogoče razširiti do največ 80 MB.
Ricoh in Nashuatec že vrsto let uspešno sodelujeta pri razvoju laserskih tiskalnikov in plod tega sodelovanja je tudi Ricoh AP3800, ki smo ga kot Nashuatecov DSc38 v Monitorju že opisali v februarski številki. Tiskalnik je predvsem zelo hiter (uradno število izpisov na minuto je 38 črno-belih ali 28 barvnih), kar omogoča tiskalni mehanizem, ki tiska v enem prehodu. V ta namen sta vgrajena dva valja, en za črno in en za barvno barvilo. Poleg tega k hitrejšemu izpisovanju prispeva še sistem tiskanja, ki "naloži" črnilo v poseben mehanizem, iz katerega ga tiskalnik potem veliko hitreje prenaša na valj. Prednost tega je tudi to, da je črnilo mogoče zelo enostavno menjati. Na vrhu tiskalnika so namreč pod pokrovom na desnem robu plastične posodice s črnilom, kar bodo znali ceniti v okoljih, kjer se veliko tiska. Temu je tiskalnik nedvomno tudi namenjen, mišljen je namreč predvsem kot omrežni tiskalnik s petimi do dvajsetimi uporabniki. Slabost te rešitve pa je, da mora tiskalnik barvilo po določenem času znova naložiti v mehanizem, kar vsakič vzame tudi do dve minuti časa. Pri tiskanju ne preveč zapolnjenih dokumentov to sicer ni preveč moteče, pri dokumentih z večjimi zapolnjenimi ploskvami pa že bolj, saj potem barvilo nalaga na približno 70-80 listov velikost A4.
Model FS-9100 so pri Kyoceri predstavili skupaj z modelom FS-9500, ki smo ga predstavili aprila. Tako kot predhodnik, to je model FS-9000, ima deklarirano hitrost 36 strani na minuto, izboljšave pa se skrivajo predvsem v hitrejšem prenosu in obdelavi prve strani - torej je čas do začetka tiskanja krajši. To precej vpliva na končni čas, predvsem pri krajših dokumentih (kar večina dokumentov tudi je), čeprav še vedno ne dosega hitrosti nekaterih konkurentov. Napredek je tudi "viden", saj je FS-9100dn oblikovan zelo zanimivo, posebej izstopa kombinacija črne in bele plastike ter opazno nameščena krmilna plošča na levi strani tiskalnika. Ta omogoča dober nadzor in preprosto nastavljanje možnosti tiskalnika, le zaslon LCD bi lahko bil večji.
Najmanjši Hewlett-Packardovi laserski modeli serije 10xx (1010, 1012, 1015) so pred časom dokaj razburkali trg laserskih tiskalnikov za rabo doma oz. v manjših pisarnah. Bili so namreč eni prvih laserjev, ki so bili dovolj majhni za res vsako mizo, hkrati pa so ponujali dovolj visoke zmogljivosti. Njihova slabost je le dokaj visoka cena odtisa.
Dell med tiskalniki pravzaprav ni več novinec, saj jih v ZDA prodaja že več let. V zavezništvu z Lexmarkom, vendar Dellovi predstavniki zatrjujejo, da so med laserskimi tiskalniki tudi modeli, ki imajo Canonov pogon (mimogrede naj spomnimo, da te pogone uporablja tudi Hewlett-Packard kot daleč največji ponudnik tiskalnikov). Res pa je, da je Dell v Evropo s programom tiskalnikov prišel šele pred kratkim, v Slovenijo pa sploh šele "ravnokar". Preizkusili smo že eno Dellovo večnamensko napravo, zdaj pa smo se lotili barvnega laserskega tiskalnika nižjega cenovnega razreda.
Canon med laserskimi tiskalniki ni niti približno tako prodoren kot med brizgalniki. Razlog je bržkone v pogodbi s Hewlett-Packardom, ki mu narekuje, naj lastnih izdelkov ne promovira preveč, temveč naj tehnologijo "ohrani" za HPjeve tiskalnike (ki uporabljajo Canonov mehanizem). Nekaj Canonovih modelov pa je na trgu vendarle mogoče najti, predvsem v nižjem cenovnem razredu. Doslej sta bila na slovenskem trgu najopaznejša modela LBP-1120 in LBP-3200, zdaj pa se je nekako vrinil mednju LBP-3000. In hkrati LBP-1120 izrinil oz. nadomestil.
Brotherjev model HL-1430 je bil na naši lestvici kar dolgo na prvem mestu, predvsem zaradi razmeroma dobre opremljenosti in cene, ki je bila sprva bistveno nižja kot pri konkurenci. Počasi pa so se cene konkurentov začele nižati in 1430 je naenkrat postal razmeroma drag. Očiten znak, da izdelovalec pripravlja zamenjavo, ki bo stanje popravila. Ta zamenjava se imenuje HL-2030 in je manjša, v vseh pogledih boljša in hkrati cenejša, kot je bil HL-1430. Vendar ni brez slabosti.
Kyocera Mita s svojo nizko ceno odtisa med črno-belimi laserskimi tiskalniki že kar nekaj let povzroča glavobol tudi najmočnejšim igralcem na trgu. Pri barvnih tiskalnikih pa podjetje doslej ni imelo resnega konkurenta. Model FS-C8008N (ki ga v Monitorju sicer nismo preizkusili) je večprehoden in kot tak počasi zastarel za srednje velika in velika podjetja; tako bo resen igralec, kot kaže, šele novinec, ki smo ga preizkusili tokrat - FS-C8026N.
Tally se je pred kratkim združil s podjetjem Genicom, model 9316 pa je prvi ČB tiskalnik spodnjega razreda, ki nastopa že pod skupnim imenom. Tiskalnik temelji na Konica Minoltinem modelu PagePro 1300W, po zunanjosti pa se od omenjenega tiskalnika razlikuje le v barvi ohišja in pladnja. Gre torej za tiskalnik, namenjen osebni rabi, ki s svojimi lastnostmi sicer ne prepriča zahtevnejših, ima pa zato zelo ugodno razmerje med ceno in kakovostjo.
V Tallyju se niso nikoli skrivali za "zveneča" dolga imena, temveč uporabljajo kratke oznake. T8024 tako označuje poceni, a zelo dober pisarniški tiskalnik s pogonom, ki tudi barvno tiska le v enem prehodu. Njegova deklarirana hitrost je kar 24 strani na minuto, kar je sploh najhitreje v tem razredu laserskih tiskalnikov. V praksi je dosegel celo pol strani več (in to z našim preizkusnim besedilom, ki je celo zahtevnejše od standardnih strani za merjenje hitrosti), a je imel resda dokaj povprečen čas za izpis prve strani - za tako hiter tiskalnik je 24 sekund vendarle veliko, saj je prvo stran petnajst strani dolgega preizkusnega besedila tiskal 25 sekund, preostalih štirinajst pa le 24 sekund. Glede na to, da je velika večina dokumentov dolga stran ali dve, je to moteče. Je pa tiskalnik resnično hiter pri tiskanju barv - devet strani dolgo poslovno poročilo, obogateno z barvnimi grafikoni, je tiskal 33 sekund, minuto in 34 sekund pa je potreboval za izpis treh kopij tega dokumenta. Težav ni imel niti z velikimi bitnimi slikami, saj je 25 megabajtov veliko preizkusno sliko natisnil v vsega 20 sekundah. Omenimo tudi, da je tiskalnik serijsko opremljen z enoto za tiskanje na obe strani, ki je zelo hitra - čas tiskanja namreč podaljša le za slabih trideset odstotkov (nekateri konkurenčni izdelki podaljšajo čas izpisovanja tudi do dvakrat).
Arhiv
Po kategorijah
