Samsungovi laserski tiskalniki so na slovenskem trgu med cenejšimi modeli povzročili resno vznemirjenje in kot kaže, se bo podobno, a v nekoliko milejši obliki zgodilo tudi v višjih cenovnih razredih. Samsung ML-2150, ki smo ga preizkusili, je namreč opremljen razkošno, prodajalci pa ga kljub temu ne cenijo na dosti več kot 100.000 tolarjev.
Samsung pri prodaji tiskalnikov ni novinec, pri nas pa so tiskalniki tega izdelovalca na voljo šele dobro leto. Podjetje je poskrbelo za precejšen vrvež v spodnjem cenovnem razredu, saj se njihovi izdelki odlikujejo po ugodnem razmerju med ceno in kakovostjo. Model ML-1520 nadomešča kar dva tiskalnika tega izdelovalca: ML-1510 in ML-1710p. Gre za tiskalnik, namenjen predvsem osebni rabi. Kljub majhnim zunanjim meram ima predal, ne pladnja, celotno ohišje pa je na zadnji strani zaradi tega nekoliko podaljšano. Celota kljub temu deluje dokaj lično, le nekoliko preveč plastično. V predal lahko namestimo do 250 listov A4, poleg tega pa ima tiskalnik na voljo še ročni podajalec papirja, s katerim v tisk podamo posamezne liste ali kuverte.
B6200 je tiskalnik LED, ki po razmeroma ugodni ceni ponuja hitrost tiskanja kar 24 strani na minuto. Na voljo je v osnovni različici, ki ima le vzporedni, USB 2.0 in celo zaporedni vmesnik, različici B6200n, ki ima tudi omrežni vmesnik, ter različici B6200dn, ki ima tudi enoto za tiskanje na obe strani. Osnovno izvedbo je sicer mogoče tudi nadgraditi z obema omenjenima dodatkoma. Omeniti velja, da sta močnejši izvedbi občutno dražji od osnovnega modela, ki smo ga preizkusili mi (model B6200n, ki ima še omrežno kartico, je, recimo, za polovico dražji od modela B6200). Tiskalnik ima dva predala za papir. Eden ima zmogljivost 150 listov pisarniškega papirja A4, drugi 250. Oba sta precej nizka in imata prozoren plastični pokrov, ki pokriva polovico dolžine predala. Ta je pri vstavljanju papirja prej moteč kot koristen. Dodatno je tiskalnik mogoče razširiti še z dvema predaloma za 550 listov. Večnamenskega podajalnika papirja ni. Papir se sicer odlaga na vrhu tiskalnika na zelo nagnjeno odložišče, z licem navzdol, prostora pa je za 250 listov. Odložišče je sicer hkrati tudi pokrov kartuše s črnilom in valjem; ta zadostuje za izpis 10.000 listov A4 pri pokritosti 5 %, a novemu tiskalniku je priložena kartuša za le 6000 izpisov. Pomnilnika ima tiskalnik kar 128 MB, kar bi za tak "neomrežen" model moralo zadostovati, je pa mogoče pomnilnik še razširiti z 512 MB modulom (skupaj torej kar 640 MB pomnilnika). Tiskalnik ima tudi upravljalno ploščo z enobarvnim zaslonom LED, prek katerega uporabljamo menuje, v katerih pa je vsaj pri tej različici le malo nastavitev, ki zadevajo predvsem velikost papirja, izbor predala ipd. Tiskalnik v vseh različicah podpira opisne jezike PCL 5e, PCL 6, Epson FX in postscript 3. Mi smo ga preizkusili z opisnim jezikom PCL 6.
Med Okijevimi cenejšimi modeli črno-belih laserskih tiskalnikov iz serije Okipage najdemo tudi model B4350, ki je namenjen nekoliko zahtevnejšemu domačemu uporabniku, še primernejši je za delovno mizo v pisarnah, v izvedbi z omrežnim vmesnikom tudi za manjše skupine (priporočen obseg tiskanja je do 30.000 listov na mesec). Temelji na tehnologiji tiskanja LED, ki je značilna za Okijeve tiskalnike. Namesto laserja so tako za osvetljevanje uporabljene svetlobne diode. Tiskalnik ima uradno hitrost tiskanja 22 strani na minuto, kar ga uvršča med najhitrejše predstavnike tega razreda. Tako na papirju, v praksi pa je na naših preizkusih dosegal hitrost tiskanja celo 22,4 strani na minuto. Dober je tudi čas, ki ga tiskalnik porabi za izpis prve strani. Ta je namreč le okoli 12 sekund. Konkretno to pomeni, da je tiskalnik potreboval 49 sekund za izpis 15 strani dolgega preizkusnega besedila, dve minuti in 23 sekund za izpisi 50 strani, 28 sekund za izpis devet strani dolgega poslovnega poročila obogatenega z grafikoni, devet sekund mu je vzel dokument v Corelu. S 25 MB bitno sliko je opravil v 14 sekundah pri ločljivosti 600 pik na palec in v 24 sekundah ob uporabi največje ločljivosti tiskanja 1200 × 600 pik na palec. Opozoriti velja, da potrebuje za prehod iz stanja mirovanja več kot štirideset sekund za segrevanje.
Cene se nižajo, tiskalniki pa so vedno hitrejši, bi lahko rekli ob pogledu na Nashuatecov model P7132N. Gre namreč za naslednika modela P7126N, ki smo ga že preizkusili. P7132N je le malenkost hitrejši (32 strani na minuto namesto 26), a ima cenejše kasete z barvilom, zato je cenejša tudi cena izpisa.
OKI je bil s svojo tehnologijo LED (strogo tehnično gledano, njegovi tiskalniki sploh niso laserski tiskalniki) eden prvih, ki so izdelali hiter barvni laserski tiskalnik, ki tiska v enem prehodu. Predvsem zato, ker je z vrstičnimi glavami LED tak tiskalnik laže narediti kakor z laserskim pogonom. Zato ne čudi, da ima v svojem programu kar dolgo serijo takih tiskalnikov. Razlikujejo se po hitrosti, kakovosti tiska, razširljivosti, povezljivosti in predvsem namembnosti.
Nizkocenovni laserski tiskalniki so "in", tako da jih pospešeno predstavljajo bolj ali manj vsi proizvajalci. Nekateri v ta namen izdelajo popolnoma nove izdelke (npr. Samsung), nekateri pa le okleščijo že obstoječe in jih ponudijo za nižjo ceno. OKI je eden slednjih, kajti njihov najmanjši model (če ne štejemo malčka 8W, ki se ga ponekod še dobi iz starih zalog) B4100 je natanko to - okleščen model B4300 (ki je bil pravkar nadgrajen in pohitren v B4350).
Lexmarkovi laserski tiskalniki za najmanj zahtevne uporabnike (serije E32x, 220x) so naprodaj že kar nekaj let in so s svojo majhnostjo in priročnostjo eni bolj priljubljenih majhnih tiskalnikov. Na mizi zasedejo površino, ki ni nič večja od strani A4, tiskajo relativno hitro in dovolj kakovostno. Med drugim jih najdemo tudi kot izdelke OEM (preizkusili smo npr. Nashutecov model P6319, ki je v resnici Lexmarkov izdelek). Pravzaprav bi jim lahko zelo zamerili le dejstvo, da nimajo kasete za papir. Papir se vstavlja poševno o zgoraj in izkušnje kažejo, da se papir na ta način (če ga pustimo v "predalu" dalj časa") ukrivi, posledično pa imamo lahko težave s podajalnim mehanizmom.
Ni še dolgo tega, kar smo za cenejše laserske tiskalnike šteli modele, ki so se približali magični meji 100.000 tolarjev. Danes so cene bistveno ugodnejše, saj najcenejše tiskalnike dobimo že za manj kot 40.000 tolarjev. Meja 100.000 tolarjev pa še vedno vztraja - približujejo se ji tiskalniki, ki imajo vgrajen dodatek za tiskanje na obe strani. Zaenkrat so bili to le Panasonicovi modeli, po novem pa štejemo sem tudi cenovno ugoden Brotherjev model HL-5150D.
Enega predstavnika Lexmarkove nove serije cenejših laserskih tiskalnikov (E232) smo preizkusili že v prejšnji številki, tokrat pa smo na mizo dali nekoliko močnejši model E320.
Samsungov vnovični vstop na slovenski trg laserskih tiskalnikov je marsikoga presenetil. Korejski velikan se je usmeril na spodnji del trga in meri na uporabnike, ki so "cenovno zelo občutljivi", kot se pravi marketinškem žargonu. Se pravi, na uporabnike, ki želijo kupiti tiskalnik, ki je kar se da poceni, vendar hkrati dovolj kakovosten za uporabo doma ali morda v domači pisarni. Črno-beli model ML-1710p, ki je že nekaj časa naprodaj, navzven deluje nekoliko nezanesljivo, a za nezahtevne uporabnike zadostuje, poleg tega je zelo poceni. Manjka mu predvsem razširljivost in nekoliko hitrosti in na tem področju naj bi vstopila najnovejša serija ML-2250.
O prvem Samsungovem barvnem laserskem tiskalniku smo pisali že junija. Model CLP-500 je trenutno najcenejši tak tiskalnik in se za povrh ponaša še z nekaj prijetnimi priboljški, ki jih pri konkurenci ne najdemo (vsaj ne po tej ceni). Tako je prijetno tih (čeprav barvno tiska v štirih prehodih) in ima vgrajen obračalnik za tiskanje na obe strani. Vendar pa ima tudi slabost, zaradi katere ni uporaben za tiskanje iz (pra)starih dosovskih programov (nekateri poslovni programi še vedno delujejo v tem okolju) - razume le okenski opisni jezik GDI. No, jezik GDI se za tiskanje iz Oken danes sicer odlično obnese, saj celotno breme obdelave prepušča osebnemu računalniku. To pomeni, da je tiskanje večinoma zelo hitro (procesor v osebnem računalniku je največkrat veliko hitrejši od tistega, ki je vgrajen v tiskalnik).
Najcenejši barvni laserski tiskalnik prihaja s Samsungovih proizvodnih trakov, enako kakor črno-beli laserski tiskalniki. Že ob predstavitvi pred nekaj meseci je model CLP-500 pritegnil kar nekaj radovednih, pri konkurentih pa verjetno tudi zaskrbljenih pogledov. Poleg tega da je poceni, je namreč tudi dober, za povrh pa še silno tih.
Cenovno ugoden Nashuatecov model, ki nastopa v konkurenci srednje zmogljivih laserskih tiskalnikov, tiska do 25 strani na minuto v ločljivosti 1200 pik na palec, priložena je kaseta za papir, ki zdrži do 500 listov, na voljo pa je še večnamenski podajalnik za sto listov.
Eden najzmogljivejših (najhitrejši in hkrati zelo dobro razširljiv) barvnih laserskih tiskalnikov na trgu je že nekaj časa Nashuatecov (oz. Ricohov) model DSC38. Pravkar je doživel pomladitev z dodatno oznako U, zato smo ga še enkrat preizkusili. Razlika je pravzaprav le v tem, da je vgrajen hitrejši procesor, ki "se pozna" pri tiskanju kompleksnih dokumentov postscript. Dejansko našo preizkusno Monitorjevo naslovnico v formatu PDF natisne v vsega minuti in 35 sekundah, kar je najhitreje med postscriptnimi tiskalniki, ki smo jih preizkusili.
Lexmark je pred leti začel zniževati cene brizgalnih tiskalnikov, morda se nam kaj podobnega obeta tudi pri laserskih tiskalnikih, konkretneje pri barvnih laserskih tiskalnikih. Model C510 je namreč eden najcenejših barvnih tiskalnikov na trgu, njegove zmogljivosti pa so kljub temu zelo dobre.
Prav zanimivo, koliko izdelovalci tiskalnikov dajo na zunanjost naprav. Pri brizgalnih tiskalnikih, ki so večinoma namenjeni domačim uporabnikom, je že čisto običajno, da vsako novo generacijo "odlikuje" tudi nov zunanji videz, medtem ko pri laserskih tiskalnikih take vneme nikakor ni zaslediti. Nekateri se z novimi oblikami še kar trudijo (npr. HP), drugi pa ostajajo pri zunanjosti, ki je enaka "že od nekdaj". Med slednje sodi tudi Kyocera Mita; preizkusili smo tri njihove nove tiskalnike, ki so po zunanjosti enaki kakor njihovi izdelki že kar nekaj let.
V majski številki smo preizkusili trenutno najzmogljivejši črno-beli tiskalnik podjetja Kyocera Mita, model FS-9520DN, in bili nad njegovimi zmogljivostmi navdušeni. Tokrat smo dobili v roke skoraj popolnoma enak model, le da je njegov pogon počasnejši in ima vgrajen šibkejši procesor.
Barvni Laserjet 4600 je pred leti napovedal resen Hewlett-Packardov vstop na trg barvnih laserskih tiskalnikov. S tem modelom se je ta največji svetovni izdelovalec (tudi laserskih) tiskalnikov odločil, da je napočil čas za barvno pisarniško tiskanje. Pogon, ki ga je sicer razvil (in ga tudi izdeluje) Canon, je enoprehoden in postavljen pokonci, zato je tiskalnik zelo visok; večina drugih enoprehodnih modelov je zelo dolga (ležeča).
Hewlett-Packard s svojimi tiskalniki nikoli ni slovel kot najcenejši ponudnik, temveč je vzdrževal sloves kakovosti, zanesljivosti in enostavne rabe/namestitve. Cena je bila vedno tisto, kar "ni pomembno", oziroma je na kupčevi lestvici odločitev nekje pri dnu. Pravzaprav tako trdijo še danes (ne dolgo tega smo imeli v rokah tak dokument), pa vendar se po drugi strani začenjajo ozirati tudi po trgu, ki je cenovno najbolj občutljiv. Najmanjši barvni Laserjet, model 2550, je že eden izmed izdelkov, ki na ta trg zelo resno računajo. To je še edini Hewlett-Packardov barvni laserski tiskalnik, ki ne tiska v enem prehodu, temveč za doseganje nižje cene uporablja cenejšo (in slabšo) tehnologijo tiskanja v več prehodih.
O novem OKIju B6300, ki smo ga preizkusili tokrat, smo skoraj vse povedali že ob preizkušanju modela B6200 v lanski novembrski številki. Modela se namreč razlikujeta le v malenkostih.
Oki C7350n nadaljuje serijo barvnih tiskalnikov velikosti A4 z zmogljivim pogonom, ki namesto laserja uporablja svetlobo LED. Še posebej pri enoprehodnih barvnih tiskalnikih je tako mogoče precej poceniti izdelavo, je pa res, da imajo tiskalniki LED več omejitev pri izdelavi algoritmov za izboljšanje kakovosti izpisa, saj je več omejitev pri usmerjanju svetlobe na valj. Prav tako je res, da model C7350n ponuja izpisovanje z ločljivostjo 600 × 1200 pik na palec, kar je dovolj velika ločljivost za ostre izpise. Deklarirana hitrost tiskanja je 26 strani na minuto, 24 ob uporabi barv. V praksi smo pri izpisovanju črno-belega besedila namerili 26,7 strani na minuto, čas izpisovanja prve strani pa je bil 16 sekund, kar je povprečno. Glede na predhodnika (to je model 7300) ostaja ohišje praktično enako. Gre za globok tiskalnik, katerega odložišče na zgornji strani je hkrati tudi pokrov, prek katerega imamo dostop do zelo urejenega tiskalnega mehanizma - dvignemo ga podobno kot pokrov motorja pri avtomobilu. Pod pokrovom najdemo zaporedno zložene prostore za vstavljanje barvnih tonerjev. Menjava le-teh je hitra in enostavna. Dostopnost do posameznih delov tiskalnega mehanizma je sicer slabša, še posebej ob zatikih papirja se zgodi, da ti ostanejo na valju pod tonerji. Da bi papir odstranili, je treba izvleči tonerje (ali vsaj del njih). Spredaj ima Oki tudi večnamenski podajalnik papirja (sprejme do 100 listov A4), ki je nad velikim predalom, ki sprejme največ 530 listov. Če to ni dovolj, je mogoče dokupiti še dva enako velika predala. Tiskati je mogoče tudi po ravni poti papirja, za kar je namenjeno odložišče na hrbtni strani tiskalnika (v kombinaciji z večnamenskim podajalnikom), na katerega se listi odlagajo z licem navzgor.
Med najzmogljivejšimi (črno-belimi) laserskimi tiskalniki ima Hewlett-Packard (kot nesporno največje podjetje s področja tiskalnikov) kar nekaj konkurence (Kyocerini in Lexmarkovi modeli se tudi pri HPju največkrat omenjajo kot resni konkurenti). Modeli serije 9050 (kot nasledniki serije 9000) so nekakšen odgovor na to - so precej hitrejši od predhodnika in se ponašajo z enostavnejšo rabo (menjavo kaset z barvilom) in upravljanjem (prek spletnega brskalnika), kot ga premore konkurenca.
Poroka fotokopirniške in tiskalniške hiše je pred časom sestavila podjetje Kyocera Mita, najboljši rezultati te zveze pa so že vidni pri najzmogljivejših laserskih tiskalnikih in večnamenskih napravah te znamke. Združili so namreč hitre tiskalne pogone (iz fotokopirnih naprav), tehnologijo trajnega tiskalnega valja (ki ga je razvila Kyocera) in prav tako Kyocerine krmilnike. Njihov najzmogljivejši tiskalnik FS-9500DN (format A3) je tudi pri nas že nekaj časa najboljši na lestvici, zdaj pa smo preizkusili njegovega naslednika z oznako FS-9520DN. Namenjen je večjim podjetjem, ki natisnejo največ 300.000 strani na mesec ali povprečno približno 55.000 strani na mesec.
Konica Minolta je v spodnjem cenovnem razredu laserskih tiskalnikov model 1250 zamenjala z modelom PagePro 1300. Gre za tiskalnik GDI z ločljivostjo 1200 pik na palec, ki natisne do 16 strani A4 na minuto. Papir namestimo na pladenj na sprednji strani tiskalnika. Priključimo ga lahko na vmesnik USB, za lastnike starejših računalnikov pa je na voljo tudi vzporedni vmesnik. Z namestitvijo tiskalnika ni težav: po namestitvi gonilnika je Minolta takoj pripravljena za tiskanje, omeniti pa velja, da je gonilnik na voljo le za novejše različice operacijskega sistema Windows.
Magicolor 7300 je največji barvni tiskalnik iz podjetja Konica Minolta. Gre za laserski tiskalnik, ki tiska z enim prehodom, največja velikost papirja, na katero še lahko tiskamo, pa je povečani format A3 (ali A3+). Deklarirana hitrost tiskanja je 21 strani na minuto, ne glede na to, ali tiskamo barvne ali črno-bele dokumente, pri tiskanju velikosti A3 pa hitrost upade na približno 11 strani na minuto. Hitrost je model potrdil tudi v praksi, vsaj pri tiskanju besedil. Naše preizkusno besedilo je natisnil s hitrostjo 21,3 strani na minuto. Res je sicer, da tiskalnik ne dosega hitrosti najhitrejših tiskalnikov v tem razredu, a je cenejši od večine hitrejših konkurentov. Nekoliko mu zamerimo, da je za izpis prve strani potreboval približno 26 sekund, kar je za nekaj sekund več kakor drugi in precej vpliva na skupni čas tiskanja predvsem krajših dokumentov. V vsakem primeru: 15 strani dolgo preizkusno besedilo natisne v minuti in štirih sekundah, za 50 strani dolgo besedilo pa potrebuje dve minuti in 44 sekund. Tudi pri manj zahtevnih barvnih dokumentih dosega pričakovano hitrost, saj je devet strani dolgo preizkusno poročilo, popestreno z barvnimi grafikoni, izpisal v 54 sekundah, tri kopije istega besedila pa v minuti in 37 sekundah. Tudi z vektorskimi grafikami ni imel večjih težav. Postscriptni gonilniki, ki so tudi edini na voljo (kot možnost je na voljo tudi neposredna podpora PDF 1.3, a le, če tiskalnik razširimo z diskom), je dokument iz Corel Drawa natisnil v 24 sekundah. Slabše pa se obnese pri zahtevnejših dokumentih - konkretno imamo v mislih obsežnejše bitne slike. Našo preizkusno sliko, veliko 25 megabajtov, je tiskal zajetni dve minuti in 19 sekund, in to je celo najboljši rezultat, saj se dogaja, da lahko isti dokument tiska različno dolgo. Preizkusno Monitorjevo naslovnico v formatu PDF je tiskal celih 9 minut; to je zelo dolgo. Poleg tega pri tiskanju daljših dokumentov tiskanje prekinjajo kalibracije, ki lahko trajajo tudi po nekaj minut.
Konica Minolta vse bolj aktivno predstavlja nove modele barvnih laserskih tiskalnikov predvsem na cenejšem segmentu trga. Še eden izmed zanimivih modelov je Magicolor 5430 DL. Glede na oznako bi sicer utegnili pomisliti, da ima tiskalnik v osnovi tudi enoto za izpisovanje na obe strani, a je ta žal na voljo le kot dodatna možnost, oziroma je v osnovni izvedbi modela 5430 DLD. Za tiskanje je uporabljeno značilno barvilo s polimeri, ki ga uporabljajo tudi drugi tiskalniki podjetja (pa tudi konkurenca). Tiskalnik tiska z enim prehodom, njegova hitrost pa je kar 20 strani na minuto, ne glede na to, ali tiskamo v barvah ali le črno-belo. V praksi je bil tiskalnik celo nekoliko hitrejši - izmerili smo hitrost tiskanja kar 21,6 strani na minuto, kar je seveda odlično. Čas izpisovanja prve strani je bil 21 sekund, kar je sedem sekund slabše od uradne navedbe, a še vedno solidno. 50 strani besedila je izpisal v dveh minutah in 37 sekundah, 15 strani v minuti in 4 sekundah, devet strani dolgo poslovno poročilo pa v 45 sekundah (za tri kopije tega dokumenta je potreboval minuto in 51 sekund). Barvno bitno sliko velikosti 25 megabajtov je obdelal v vsega 29 sekundah pri ločljivosti 600 pik na palec, pri ločljivosti 2400 × 600 pik na palec (kar je tudi najvišja ločljivost) pa je potreboval le štiri sekunde več. Zanimivo, da pri tiskanju vektorske slike iz Corela ločljivost na samo hitrost ni vplivala, v vsakem primeru je potreboval 19 sekund, za izpis barvne naslovnice v zapisu PDF pa 42 sekund. Ti rezultati ga uvrščajo med najhitrejše predstavnike svojega razreda, ni pa ravno tih.
Barvni laserski modeli iz serije Color Laserjet 5550 so nasledniki modelov serije Color Laserjet 5500, ki so bili predstavljeni pred približno dvema letoma. V tem času je HPjeva konkurenca že predstavila hitrejše pisarniške modele za barvno izpisovanje do velikosti A3+, zato je bilo prenovitev s strani HPja pravzaprav pričakovati. Vseeno ostaja zasnova tiskalnika predhodniku zelo podobna, le da imajo novi modeli večjo hitrost izpisovanja, opremljeni so z večjim pomnilnikom, novinci v osnovni izvedbi nimajo več HPjevega infrardečega vmesnika, priključki USB so sedaj vrste 2.0, pri modelu z dodatno oznako "hdn" pa se je povečala tudi velikost vgrajenega diska (z 10 na 20 GB).
Po modelih Color Laserjet 1500 in 2500, ki smo ju v naši reviji že predstavili, je zdaj HP predstavili še en poceni barvni laserski tiskalnik, model 3500N, solidno zmogljiv pisarniški tiskalnik. Ima spodobno hiter pogon, ki tiska z enim prehodom.
Med zmogljivimi črno-belimi laserskimi tiskalniki velikosti A4, namenjenim večjim obremenitvam, je HP pred kratkim predstavil naslednika modela Laserjet 4300 - Laserjet 4350. Na voljo je v izvedbah 4350n (osnovni model z omrežnim vmesnikom), 4350tn (z dodatnim predalom za 500 listov), 4350dtn (z enoto za tiskanje na obe strani) in 4350dtnsl (ki ima tudi zlagalnik za 500 listov). Preizkusili smo model 4350dtn.
Arhiv
Po kategorijah
