V svetu procesorjev se ne dogaja nič pretresljivega, bi lahko rekli. Modelov za namizne računalnike z osmimi jedri kljub vsemu še ni ... Pa vendar lahko novosti med procesorji merimo tudi drugače in ne samo z več jedri. Tudi tako smo se jih lotili na tokratnem preizkusu.
Datoteke PDF so z nami že dolgo časa in vsi kdaj pa kdaj dobimo ali moramo poslati dokument v tem formatu. Poleg orodij podjetja Adobe je seveda na voljo še kopica alternativ, tako namiznih kot tudi v obliki spletnih storitev.
Internet je danes na vsakem koraku, hitrosti povezav pa večinoma zadostujejo tudi za prenose večjih količin podatkov. To dvoje nas kar samo pripelje na misel, da bi lahko svoje datoteke shranjevali (tudi) v oddaljenih sistemih in jih tako zaščitili pred izgubo, poleg tega pa bi tako imeli dostop do njih od koderkoli.
Se vam je že zgodilo, da sta vas operacijski sistem ali pa disk pustila na cedilu? Najbrž skorajda ni uporabnika, ki ne bi že kdaj izgubil kakšnih zanj pomembnih podatkov, malo pa je tudi takih, ki še nikoli niso imeli tako hudih težav z operacijskim sistemom, da je bila rešitev zgolj v novi namestitvi celotnega sistema. Za preventivo pred vsem tem je danes na voljo množica programov za izdelavo varnostnih kopij.
Elektronska pošta je postala, podobno kot telefonski klici, del vsakdana. In ker je danes najpomembnejša dosegljivost v vsakem trenutku, smo tokrat vzeli pod drobnogled programe za elektronsko pošto na mobilnih telefonih. Žal večina še zdaleč ne dosega zmogljivosti različic, namenjenih osebnim računalnikom, a razvoj v zadnjem času s potisno pošto dobiva nov zagon.
Skoraj dve leti je minilo, odkar smo se v Monitorju nazadnje lotili večjega primerjalnega preizkusa večopravilnih laserskih tiskalnikov. Od takrat so se razmere na trgu že zelo spremenile, večopravilne naprave so se namnožile, cene pa znižale. Naprave, sprva namenjene večjim pisarnam, so postale zanimive tudi za domače uporabnike, ki tu in tam potrebujejo poleg tiskalnika še kopirni stroj ali optični bralnik. Zaradi nižjih cen si lahko danes namesto navadnega laserskega tiskalnika omislimo takega, ki zna tudi kaj več.
Uporabniki osebnih računalnikov velikokrat naletijo na programe, za katere niso prepričani, da so v resnici to, za kar se izdajajo. Najprevidnejši se takim programom na daleč izognejo. Pogumnejši jih preverijo s protivirusnim programom in jih poženejo, če protivirusnik ne pordeči. Ne tako redki so uporabniki, ki neznane programe poganjajo tudi, če nimajo protivirusnika. Napredni uporabniki pa imajo na voljo še tretjo možnost: program lahko poženejo v posebnem izoliranem uporabniškem okolju, ki ga imenujemo peskovnik (sandbox).
Na začetku leta si nekateri radi zastavljajo najrazličnejše cilje za naslednjih 365 (letos 366) dni, spet drugi ali ti isti pa delajo bilanco preteklega leta. Slednje se bomo lotili tudi v članku, ki ste se ga pravkar namenili brati, le da to ne bo pregled celotnega leta 2007, temveč analiza tehničnih značilnosti računalnikov, s katerimi uporabniki trenutno brskajo po našem spletu.
Spletne domene so s tehničnega vidika prav tako pomembne kakor imena in priimki ljudi, ki bi jih lahko učinkovito nadomestili z EMŠO. A ker smo ljudje, večino znancev poznamo po imenih, spletne strani pa po njihovih domenah. Zato je smiselna in učinkovita izbira domene odločilnega pomena za obiskanost in prepoznavnost spletne strani. Za lažjo odločitev pri izbiri posrednika za nakup domen, t. i. registrarja, smo opravili pregled velike večine slovenskih ponudnikov te spletne storitve.
Danes so naprave GPS že dodobra razširjene. Najdemo jih celo v nekaterih telefonih GSM, ročnih računalnikih in drugih namenskih napravah, ki imajo pravzaprav malo skupnega z navigacijo. Z malo truda in dobre volje pa lahko za navigacijo in prikaz podatkov o svojem položaju uporabite tudi cenejše in enostavnejše telefone GSM, ki zmorejo poganjati programčke JAVA.
Vedno sem padal na širokokotne posnetke. Na panoramske pa še bolj. Malo zaradi njihove učinkovitosti, še bolj pa zato, ker sem vedel, da jih sam ne morem narediti - širokokotni objektivi so bili dragi, panoramski fotoaparati pa še bolj. To je seveda veljalo v svetu analogne fotografije. Zdaj, ko smo fotografijo že skoraj popolnoma zdigitalizirali, pa lahko amaterski fotografi z ne predrago opremo tudi sami ustvarjamo panoramske posnetke. Treba je le posneti več slik, ki se delno prekrivajo, in jih potem s programsko opremo zlepiti v eno veliko sliko.
Ko ne gre več, ko se ustavi ... je pela reklama pred, khm, leti. Tudi v računalništvu kdaj pa kdaj potrebujemo kaj, kar nas spravi nazaj v ritem. Pa ne pijače Swing, računalniki imajo radi bolj električno vzpodbudo.
V najbližji (spletni) trgovini s fotografsko ali računalniško opremo danes lahko postrežejo z že kar nepreglednim številom pomnilniških kartic različnih vrst in velikosti. Na srečo tudi tisti cenejši namenski bralniki teh miniaturnih pomnilniških "možganov" obvladajo večino, s prilagojevalniki pa kar vse vrste omenjenih kartic. Kljub na videz enakim bralnikom pa so cenovne razlike med njimi precejšnje. V čem se torej razlikuje tisti najcenejši od tudi nekajkrat dražjih konkurentov?
Ročni računalniki oziroma dlančniki so sicer bolj ali manj izumirajoča vrsta strojne opreme, saj jih bodo skoraj zagotovo v kratkem popolnoma nadomestili pametni telefoni. Tako ne čudi, da smo si v tej konkurenci ogledali večinoma le pametne telefone in le en ročni računalnik z vgrajenim modulom GPS.
O GPS v mobilnih telefonih si lahko preberete v posebnem članku, v pričujočem pa se bomo pozabavali s hibridno rešitvijo - pametnimi telefoni z vezjem GPS, ki zemljevide sprejemajo prek mobilnega omrežja od samega mobilnega operaterja.
Pred leti so bili samostojni predvajalniki DivX redkost na trgu - večina izdelovalcev se je namreč izogibala temu "piratskemu" video formatu. Ti časi so že zdavnaj mimo, danes se podjetja ne morejo več izogniti podpori Divx.
Zdi se, kot da smo še pred kratkim našim računalnikom kupovali klasične modele monitorjev s katodo cevjo. Pa vendar nas je svet LCD v popolnosti zasvojil že pred nekaj leti. Dovolj, da izdelovalci iščejo nove tržne priložnosti - zaenkrat kaže, da se te imenujejo "široki monitorji".
Človek že tisočletja potuje, pri tem pa seveda uporablja različne navigacijske pripomočke. Od prvih preprostih poslikav in ustnih izročil o trgovskih poteh pa do starih zemljevidov s črnimi lisami, popačenimi celinami in morskimi pošastmi. Prava revolucija na področju navigacijskih naprav pa se je začela tako rekoč pred kratkim. Njen tehnološki vrh je trenutno sistem GPS oziroma Global Positioning System.
Monitor in televizor sta, pa naj strokovnjaki še tako mrščijo obrvi, vsaj sorodnika. Pot skozi tehnično zgodovino ju je zdaj ločevala in potem spet združevala. Že v času prvih hišnih računalnikov so očetje bentili, ker jim je ogled nedeljske nogometne tekme redno onemogočala mladež, ki si je, pogosto na tleh pred družinskim televizorjem, z igranjem iger pridobivala dioptrijo in krivila hrbtenico.
Lepo število slovenskih gospodinjstev ima dandanes že širokopasovni dostop do interneta. Precej izmed njih ima tudi že več kot en računalnik ali drugo omreženo napravo, v zadnjem času predvsem po zaslugi cenovno dostopnih prenosnikov. Da pa bi vse te elektronske naprave povezali v internet prek enega širokopasovnega priključka, potrebujemo usmerjevalnik. Uporabniki zato vse pogosteje posegajo po žičnih ali, še pogosteje, brezžičnih usmerjevalnikih za rabo doma.
Bitka med projektorji in plazemskimi oz. LCD televizorji traja že dolgo, vendar nič ne kaže, da je bo kmalu konec. Pri obeh tehnologijah se cene drastično znižujejo, kakovost in zmogljivost pa sta vedno boljši. Kljub temu bomo po slovenskih domovih težko našli veliko platno, ki bi igralo vlogo velikega televizorja, pa čeprav so cene v primerjavi z velikimi LCD približno enake.
Na trgu procesorjev za osebne računalnike je stalno kaj novega, čeprav se na njem spopadata le dve podjetji. Za zadnje leto lahko ugotovimo, da gre za eno bolj zanimivih, saj smo bili priča obilici novih izdelkov, podnožij in naborov.
Dolgo smo jo čakali in nazadnje le dočakali. Novi rod Microsoftovega operacijskega sistema za 32 in 64-bitne računalnike Vista je odšel v proizvodne dvorane. Od 30. novembra naprej ga lahko kupijo podjetja, uporabniki pa se bodo z njim posladkali šele po 30. januarju.
Čeprav prenosnike preizkušamo v vsaki številki, smo se tokrat odločili za večji preizkus teh modelov, pri čemer smo se še posebej pozabavali tudi z barvno pravilnostjo vgrajenih monitorjev. Zanje smo tudi zahtevali, da morajo biti v širokem formatu.
Prenosni predvajalniki glasbe so danes že skorajda "obvezna oprema" vsaj bolj mobilnih uporabnikov. Majhne, uporabne in hkrati cenovno ugodne izdelke najdemo na vsakem koraku - prodajajo jih celo v bolje založenih supermarketih, da o spletnih prodajalnah niti ne govorimo. Naslednji logični korak v razvoju so predvajalniki, ki poleg glasbenih predvajajo tudi datoteke z video zapisom.
Zasloni LCD danes niso več nobena tehnična novost, saj so že kar nekaj časa najpogostejši izbor uporabnikov. Zasloni s katodno cevjo se umikajo iz vsakdanje rabe, tako da večina izdelovalcev teh modelov niti ne izdeluje več, le še prodajajo stare zaloge.
Poznate koga, ki ne bi imel težav z nezaželeno pošto ali načinom, kako temu narediti konec? Popolne rešitve zaenkrat žal ne moremo predstaviti. Morda bo to mogoče takrat, ko se bo izmenjava e-poštnih sporočil korenito spremenila, kajti vsem manjšim spremembam se podjetja oz. subjekti, ki razpošiljajo nezaželena sporočila, kaj hitro prilagodijo.
Dandanes se že skorajda vsak mobilni telefon višjega razreda ponaša z nazivom "pametni telefon". Pri tem seveda ne gre za kakšno dejansko pamet ali inteligenco, temveč predvsem za dodatne možnosti, ki jih te naprave omogočajo poleg telefoniranja.
Ni pomembno, koliko diskovnega prostora imamo na voljo, le vprašanje časa je, kdaj ga bomo v celoti napolnili. Omrežni diski (NAS - Network Attached Storage) poskušajo to težavo omiliti. Obljubljajo, da je dodajanje novega in novega diskovnega prostora enostavno in poceni. Pa je res?
Slovita Heraklitova misel panta rei oziroma vse teče je v računalništvu dobila sestrico: vse greje. Mnogi so v teh poletnih dneh po nekaj minutah dela za računalnikom začudeno obsedeli z zamrznjenim sistemom ali - še huje - po nenadnem samodejnem zagonu ostali brez podatkov. Vroče je namreč tudi komponentam v zadušljivih računalniških ohišjih.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
