Stalna, širokopasovna povezava v internet danes ni več nič nenavadnega. Ne le podjetja, tudi vse več posameznikov je s svojimi računalniki bolj ali manj stalno povezanih v internet. Žal so s tem tudi hudo izpostavljeni nevarnostim v njem.
Z razmahom brezžičnih omrežij postajajo brezžični omrežni vmesniki vse bolj navadna oprema. Dostopne točke in omrežne kartice so na voljo po dokaj ugodni ceni, na trgu pa je čedalje več izdelovalcev te opreme. Iz poslovnih okolij so se ta omrežja preselila tudi na domove uporabnikov in v navezi s prenosnimi računalniki ponujajo udobno alternativo napeljevanju žic med računalniki na domu.
Digitalni fotoaparati po letih razvoja dosegajo priljubljenost, ki so jim jo poznavalci napovedovali že pred leti. Kakovost fotografij, cena digitalnega razvijanja, ki je enaka razvijanju navadnih fotografij, možnost lastnega tiskanja in možnost pregledovanja fotografij na računalniškem zaslonu ali kar televizorju privabljajo vedno več kupcev. In, ne nazadnje, razmeroma dostopne cene. Spodoben digitalni fotoaparat sicer še vedno stane vsaj 50.000 tolarjev, kar je dvakrat več od klasičnega, analognega modela, a višjo ceno nekoliko ublaži to, da nam nikoli več ne bo treba plačati razvijanja filma, razvijali pa bomo le fotografije, za katere bomo prej preverili, ali so tega vredne (in ne kakor pri klasični fotografiji, ko smo razvili film z vsemi posnetki, največkrat pa tudi vse povečali v slike).
Spletna stran je za podjetja že skoraj nekaj takega kot davčna številka, torej nekaj, kar podjetje enostavno mora imeti, če se želi predstaviti kot dinamično, v stiku s časom. Toda kako se postavitve spletne strani sploh lotiti? Če samo izdelavo strani zaenkrat postavimo ob stran, je gotovo ključna odločitev, kam bomo stran sploh postavili, na kateri strežnik?
Tu in tam si zaželimo svoje bivalno okolje malce izboljšati ali preoblikovati. Velikokrat se tega lotimo sami, tako da malo premešamo opremo, ki jo že imamo v stanovanju, ali dokupimo nekaj nove in se znebimo odvečne, ki nam ne služi več ali nam ni všeč. Najem arhitekta je naslednji možni pristop k preoblikovanju stanovanja - verjetno je boljši in bolj strokoven kot prvi, a hkrati dražji. In prav lahko se nam zgodi, da nam arhitektova rešitev ne bo všeč.
V Monitorju smo v zadnjem času sicer več pozornosti posvetili ultra lahkim digitalnim projektorjem, ki so danes vsaj v smislu hitrosti razvoja in napredka v miniaturizaciji najbolj zanimiv izdelek na trgu digitalne projekcije, a se veliko dogaja tudi pri tistih modelih, pri katerih se izdelovalci bolj posvečajo velikim svetlobnim tokovom, dobri opremljenosti s številnimi priključki za vse vrste virov, razširljivosti in dodatnimi lečami, možnosti povezave v omrežja in tako naprej, medtem ko so velikost, teža in s tem povezana prenosljivost drugotnega pomena. Ti projektorji sicer večinoma niso nikakršne velikanske naprave, kakor je za zmogljive projektorje veljalo pred časom, v primerjavi z ultra lahkimi modeli pa so seveda pravi velikani.
Zapisovalniki plošč CD sodijo že k standardnim kosom strojne opreme povprečno opremljenega računalnika, 700 MB, kolikor znaša zmogljivost standardnega nosilca CD, pa je že kar enota za nekatere vrste datotek, na primer filme v formatu DivX. V zadnjem času pa se čedalje bolj kaže, da bo zmogljivost CD-jev tudi za povprečne uporabnike kmalu premajhna in bo treba poseči po zmogljivejših napravah, zapisovalnikih plošč DVD.
Podatki v računalnikih in strežnikih so danes ključnega pomena. Prav zares - ob izgubi dovolj ključnih podatkov se svet, kot ga poznamo, dejansko lahko ustavi. Samo predstavljajte si, kaj bi se zgodilo ob izgubi državnih podatkov (podatki o davčnih zavezancih, zemljiške knjige ...), ob izgubi zavarovalniških podatkov ali morda celo ob izbrisu bančnih računov. In ker je računalniška tehnologija že v osnovi nezanesljiva (to v zadnjih letih ugotavljajo celo vozniki, ki jih vse bolj računalniško opremljeni avtomobili puščajo ob cesti), je varovanje teh podatkov absolutno pomembno.
Optični bralniki fotografskega filma še vedno povezujejo analogno in digitalno fotografsko tehnologijo. Še pred nekaj leti so bili praktično edini način za kakovosten prenos diapozitivov in negativov, posnetih z analognimi fotoaparati, v digitalno obliko. Resda so na trgu že dolgo na voljo številni namizni optični bralniki, ki že v nižjem cenovnem razredu ponujajo zadovoljivo kakovost branja papirnih predlog, a kakovosti, ki jo zagotavljajo namenski bralniki za diapozitive in negative, ne dosegajo. Eden od razlogov za to je tudi vmesna stopnja - razvijanje fotografij na fotografskem papirju.
Časi, ko je bil v vsaki hiši največ en računalnik, so že zdavnaj minili. Računalnikov imamo čedalje več in pogosto se izkaže, da njihovo povezovanje v majhno krajevno omrežje (doma ali v majhnem podjetju) prinese kar nekaj prednosti: podatke med računalniki lahko prenašamo kar po kablu in ne na izmenljivih nosilcih, računalniki si lahko delijo razna sredstva, kot so diski ali tiskalniki, če pa imamo doma tudi širokopasovni internetni priključek, lahko z vsemi računalniki v omrežju uporabljamo splet.
Da so dnevi navadnim monitorjem s katodno cevjo šteti, smo zapisali že davno. Da je danes v računalniških prodajalnah že kar težko najti tak monitor, tudi. Še več - danes je že skorajda nesmiselno kupiti 15-palčni LCD, saj stanejo 17- in 18-palčni le nekoliko več in počasi postajajo t.i. "mainstream". Pomislek, ki ostaja, je le v nekoliko preveliki ločljivosti (1280 × 1024 pik) za poslovno rabo, ki jo nudijo 17-palčni modeli.
Najboljši spletni iskalnik, najbolj prepoznavna blagovna znamka na svetu, beseda, ki se je v različnih oblikah naselila v slovarje vseh večjih jezikov, podjetje, ki ga sicer ni treba posebej predstavljati - Google je vse to in še več. Google je svojevrsten fenomen sedanjega časa.
Najbrž ste že vsaj slišali, da se je komu pokvaril disk. In najbrž ste sklenili, da se vam kaj takega že ne bo zgodilo. Takoj, ko se bo pojavil pravi trenutek, boste vsa svoja besedila, slike z družinskih dopustov, preglednice osebnih financ in sploh vse podatke arhivirali in posneli na prenosni nosilec, na primer CD ali DVD. Potrebujete le nekaj časa, da dokumente uredite (v kolikor niste tega počeli sproti), jih trajno zapišete na prenosljivi nosilec in vseh skrbi bo konec. V kolikor ste povprečni uporabnik računalnika tega seveda niste nikoli naredili, saj niste "našli časa", ste čakali, da dopolnite zbirko fotografij ali samo zaključite besedilo, na katerem trenutno delate. Povprečni uporabnik na arhiviranje in shranjevanje dokumentov praviloma pozabi, vse do trenutka, ko gre nekaj narobe. Disk se pokvari in dokumenti se preselijo v večna lovišča.
Računalništvo ima ob vseh dobrih straneh, ki jih prinaša, tudi svojo temno plat. Ko je bilo domače računalništvo v povojih, je uporabnikom največja nevarnost pretila z disket, okuženih s katerim od maloštevilnih virusov. Deset let pozneje se je začela spletna revolucija. Vse več domačih uporabnikov je dobilo priložnost najprej občasne klicne, v zadnjih letih pa stalne širokopasovne povezave v svetovni splet. V začetku je bila spletna ponudba "nedolžna": uporabniki so večinoma brskali po enostavnih spletnih straneh ter prebirali in pošiljali besedilno elektronsko pošto. Nekateri so prek spleta prenašali tudi raznovrstne datoteke. Z leti so spletne strani postale zapletenejše, poleg enostavnih strani v zapisu html so spletni mojstri in "mojstri" pričeli uporabljati več drugih tehnologij, tudi takih, ki omogočajo zlorabo. Primer so programi v javascriptu in programi ActiveX. Tudi k elektronskim sporočilom pripete datoteke so postale vsakdanjost. Prav zlonamerne priponke ponavadi predstavljajo največjo nevarnost za varnostno neosveščenega uporabnika.
Optični bralniki fotografskega filma še vedno povezujejo analogno in digitalno fotografsko tehnologijo. Še pred nekaj leti so bili praktično edini način za kakovosten prenos diapozitivov in negativov, posnetih z analognimi fotoaparati, v digitalno obliko. Resda so na trgu že dolgo na voljo številni namizni optični bralniki, ki že v nižjem cenovnem razredu ponujajo zadovoljivo kakovost branja papirnih predlog, a kakovosti, ki jo zagotavljajo namenski bralniki za diapozitive in negative, ne dosegajo. Eden od razlogov za to je tudi vmesna stopnja - razvijanje fotografij na fotografskem papirju.
V zadnji lanski številki smo pisali o digitalni fotografiji v praksi, s tem člankom pa se bomo lotili tehničnega ozadja digitalne fotografije.
Format MP3 se je že trdno zasidral v vseh vejah zabavne elektronike. Večina sodobnejših naprav zna predvajati posnetke v njem, v boj za čim večji kos pogače pri predvajalnikih pa so se podala tudi podjetja, ki na svojem repertoarju doslej še niso imela teh naprav.
Digitalni fotoaparati z izmenljivimi objektivi so bili še pred dvema letoma dokaj zapostavljeni predvsem zaradi visokih cen, pa tudi izbor je bil dokaj pičel. Na voljo je bilo skoraj več vrhunskih, a pregrešno dragih izdelkov, kakor takšnih, ki bi bili primerni tudi za nepoklicne fotografe. Šele z oznanitvijo Canonovega modela 300D se je spremenila cenovna dostopnost in kmalu so mu sledila tudi druga podjetja. Danes je na voljo trinajst polprofesionalnih in amaterskih digitalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi, ki se razlikujejo po ceni in zmogljivosti. Prav te fotoaparate smo preizkusili in ocenili.
TV kartice niso prav nič novega, saj smo o njih v Monitorju pisali že pred desetimi leti, na voljo pa so bile tudi že prej. Zapolnjujejo preprosto potrebo uporabnikov, da bi na računalniškem monitorju, ki je tako ali tako "videti podobno" kakor televizor, lahko prikazovali tudi televizijski signal. Da bi torej v računalnik "vtaknili" antenski kabel in s tem monitor spremenili (tudi) v televizijski zaslon - in to takega, ki bi v oknu prikazoval televizijski program, medtem ko bi lahko še naprej uporabljali "računalniške" zmogljivosti.
Filmi, zapisani v formatu DivX, so v osebnih računalnikih že zelo razširjeni. Žal računalniški monitorji niso najbolj primerni za gledanje filmov, TV izhod grafične kartice pa je navadno predaleč od televizorja v dnevni sobi. Rešitev so samostojni DivX predvajalniki - DVD predvajalniki, ki znajo s CDjev in DVDjev predvajati filme DivX.
Digitalna video tehnologija je ena od tistih tehnologij, ki so v zadnjem desetletju dosegle precejšnjo razširjenost, saj so danes video kamere, ki zapisujejo podatke v digitalnem formatu, relativno poceni naprave (vsaj glede na zahtevnost tovrstne tehnologije), ki so dostopne dokaj širokemu krogu potencialnih kupcev. Tako je nekako minil čas, ko so ljudje prisegali na analogne standarde, kot sta VHS ali Hi8, v potrošniškem razredu pa primat vse bolj prevzema standard MiniDV, ki ponuja precej boljšo kakovost, kot so jo zmogli doseči starejši analogni standardi.
Moj prvi HTPC je v dnevni sobi že mesec dni in čas je za strnitev prvih vtisov. Poglejmo torej, kako se računalnik za domači kino obnese v resničnem življenju, kakšne izboljšave je že doživel in katere ga še čakajo.
Optični bralniki omogočajo prenos klasičnih dokumentov v digitalno obliko. Podjetja digitalne dokumente laže arhivirajo in shranjujejo, med domačimi uporabniki pa je zadnje čase vse bolj zanimiva predvsem digitalna obdelava fotografij.
Če so bili včasih že sami načini zapisovanja glasbe vezani na medij, ki je to glasbo shranjeval, in s tem tudi precej na obliko prenosnih predvajalnikov, je danes stanje že precej drugačno. Digitalno zapisovanje glasbe s standariziranimi algoritmi izdelovalcem predvajalnikov namreč dopušča veliko svobode pri načrtovanju svojih izdelkov. Tako lahko ti izbirajo med več vrstami medijev, pomembno je le to, da ti digitalno zapisujejo podatke. Najbolj razširjeni predvajalniki stisnjene glasbe danes resda še vedno uporabljajo predvsem plošče CD, a uporabniki vse bolj posegajo tudi po izdelkih, ki uporabljajo pomnilnike ali diske.
Prvi spletni brskalnik je ugledal luč sveta leta 1990, v času, ko je tudi sam internet šele začenjal svoj zmagoviti pohod. Nastajale so vedno nove storitve (IRC, usenet, gopher, FTP, telnet), a večina danes uporablja le še dve: elektronsko pošto za izmenjevanje informacij z drugimi uporabniki in brskalnik za dostop do informacij na spletnih straneh.
15-palčni monitorji LCD so danes pravzaprav precej manj privlačen nakup kot pred letom dni. 17-palčniki z zaslonom iz tekočih kristalov stanejo komaj kaj več. Kljub temu pa je ponudba različnih modelov še vedno pestra in boj med konkurenti še vedno hud.
Že kar veliko časa je minilo, odkar smo opravili popolni pregled ponudbe digitalnih fotoaparatov. To je bilo namreč že kar zajetna tri leta nazaj. A to ne pomeni, da zanemarjamo ta vroči segment trga digitalnih tehnologij, temveč smo njegov razvoj neprestano spremljali z vsakomesečnimi preizkusi. Za boljšo preglednost in primerjavo pa vam predstavljamo vse modele, ki so trenutno naprodaj (oziroma so nam jih zastopniki in prodajalci odstopili v preizkus), in si ogledamo, kakšne zmogljivosti ponujajo današnji digitalni fotoaparati različnih zmogljivostnih razredov in na kaj je treba biti pozoren ob nakupu.
Laserski tiskalniki so se iz izdelkov za velik denar prelevili tudi v naprave, ki jih ima domači uporabnik na pisalni mizi. Najcenejši modeli pri črno-belem izpisu namreč uspešno nadomeščajo brizgalnike, barvni modeli pa so zaenkrat še predragi, vendar se cene vztrajno znižujejo. Na drugi strani pri najzmogljivejših tiskalnikih izdelovalci vztrajno premikajo hitrostne in zmogljivostne meje.
V prvih štirih nadaljevanjih o domačem PCju smo si podrobno ogledali, kakšen naj bi bil osebni računalnik v dnevni sobi, zdaj pa je napočil čas, da teorijo, ki je bila, da ne bo pomote, obilno podprta s prakso iz Monitorjevega laboratorija in avtorjevega vsakdanjega dela z računalniki, preizkusim tudi v resničnem življenju. Oglejmo si torej, kako sem sestavil HTPC, na kakšne ovire sem pri tem naletel in kako se je vse skupaj obneslo.
17- in 19-palčni monitorji LCD so v zadnjem letu pridobili občuten tržni delež v primerjavi z drugimi vrstami monitorjev. 17-palčni modeli so se že nekaj časa dobro prodajali, v zadnjih mesecih pa so zaradi zniževanja cen čedalje bolj priljubljeni tudi 19-palčni modeli. Ti sicer ponujajo isto ločljivost, je pa zato njihova diagonala 2 cm daljša, kar je kakor nalašč za igranje iger in gledanje filmov.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
