Ko je govor o sistemih hišnega kina, vsekakor velja rek "Več je bolje.". Večji zaslon oziroma večja slika nam pričara preprosto boljšo uporabniško izkušnjo, še posebej, če jo zapolnimo z vsebino v polni visoki ločljivosti. Kinotečni zanesenjaki namreč še predobro vedo, zakaj tako vneto prisegajo na projektorje.
Sodobni televizorji so si vsaj po tehničnih podatkih podobni kot jajce jajcu. Kako torej izbrati pravšnjega za svoje potrebe, kje sploh začeti? Naslednji nakupovalni vodnik odgovarja na večino vprašanj, ki bi jih sicer zastavili prodajalcu in nanje dobili bolj ali manj pravilne odgovore.
Izdelovalci digitalnih televizorjev so potrebovali le dobra tri leta, da so svoje izdelke spremenili v pravcate računalnike tipa vse-v-enem. No, skoraj, saj primarna naloga sodobnih televizorjev ostaja ogled vsebin TV programov, čeprav se vedno več uporabnikov navdušuje nad dostopom do spletnih vsebin, možnostmi brskanja po internetu, igranjem iger ter opravljanjem video konferenčnih klicev.
Reklamni slogan že zdavnaj propadlega podjetja Coming je v zadnjih letih praktično ponarodel. Kako tudi ne bi, če pa nas z vseh strani obkrožajo zasloni majhnih in velikih diagonal, ki jih odlikuje zelo dober, če ne kar izvrsten prikaz slike v barvah. Tokrat smo se v laboratoriju pustili razvajati sodobnim televizorjem in projektorjem.
V časih, ko moramo biti ves čas na preži, da nam ne pograbijo hlačnega pasu in ga nenapovedano zategnejo za še eno luknjo, je vedno teže biti ljubitelj najnovejših tehnoloških igrač. Fotografija ni nikdar sodila med cenejše konjičke, sploh pa ne v digitalni dobi, ko si težko predstavljamo, da bi nam aparat služil desetletje ali celo več, kot je bilo povsem običajno nekdaj. Ali je res treba zajtrkovati suh kruh in pogreto vodo, da zadostimo želji po dopolnjevanju in nadgradnji fotografske opreme?
Čeprav so pogoni SSD resnično pohitrili praktično delo z računalnikom, se tisti res napredni uporabniki njihovim hitrostim še vedno le nasmihajo. V najzahtevnejših delovnih okoljih namreč vlogo delovnega pogona ali diska prevzame kar pomnilnik. RAM disk ali pogon v pomnilniku je rešitev, ki ponuja najhitrejše možno obdelovanje podatkov, dostopno povprečnemu uporabniku. A le, če se ta odreče nekaterim funkcionalnostim tradicionalnih rešitev.
Dejstvo je, da so cene pogonov SSD visoke, vsaj s stališča zmogljivosti hrambe podatkov, ki jo ponujajo. Če iščemo predvsem poceni rešitev za hrambo podatkov, potem SSD ni za nas, saj bomo z gigabajti ali celo terabajti za odštete evre bistveno bolje postreženi pri klasičnih diskih. Zavedati se pač moramo, da z nakupom pogona SSD kupujemo zmogljivost. Pravzaprav nesramno veliko zmogljivosti in, preneseno v prakso, hitrosti in odzivnosti računalniškega sistema, v katerega nameravamo pogon SSD vgraditi. In prav to smo pripravljeni tudi ustrezno plačati.
Pogoni SSD so eno najhitreje razvijajočih se področij v svetu računalništva. Zato smo se v Monitorjevem laboratoriju odločili, da nov veliki test bliskovito hitrih pogonov opravimo že po vsega devetih mesecih, saj so nam izdelovalci poslali na preizkus več kot ducat novih modelov. Skupna imenovalca vseh preizkušenih pogonov sta seveda hitrost in izjemna odzivnost, ki naredita uporabniško izkušnjo pri igranju ali resnem delu z računalnikom še toliko boljšo.
Spremljanje slovenskih in tujih medijev pri posamezniku zlahka povzroči blažjo zmedenost. Ker po spletu krožijo različne različice besedila ACTE, svoje pa dodajajo tudi dežurni paranoiki, smo se odločili za hiter pregled najpomembnejših strahov, ki so zaokrožili minule tedne. Koliko so realni in koliko niso.
Zadnje dni januarja je tehnološko in demokratično ozaveščeno javnost presenetila novica, da je naša veleposlanica na Japonskem v našem imenu podpisala pobudo o sporazumu ACTA. Presenetila zato, ker smo sicer vedeli - po zaslugi Wikileaksa - da se sporazum pripravlja, nismo pa vedeli, da se naša država v našem imenu pogaja s svetilko pod odejo. Če je to še razumljivo pri nakupih kakih oklepnikov, pa zagotovo ni pri sporazumu, ki naj bi urejal kršenje avtorskih pravic, preprečeval ponarejanje blagovnih znamk in omogočal nadzor nad proizvodnjo in prodajo generičnih zdravil. Nova vlada je še malce vztrajala, nato pa so najverjetneje prispela merjenja javnega mnenja in ratifikacijo sporazuma smo - kot so pred nami storile že nekatere druge države - zamrznili.
Večpredstavni podaljški z vsako novo generacijo dokazujejo, da gre za hitro razvijajoče se področje domače zabave. Čeprav so jim analitiki že obljubljali zaton, saj premorejo sodobni televizorji vse več pametnih funkcij, pa se podaljški ne dajo. Syabas, eden prvih inovatorjev na tem področju, s svojim modelom A-300 dokazuje, kaj vse je mogoče stlačiti v škatlo, ki je velika kot poštena knjiga.
Pred skoraj natanko dvema letoma smo v Monitorju opisali, kako si predstavljamo sanjski domači predvajalnik glasbe in videa. Od takrat se je marsikaj spremenilo, zato smo si znova zadali za nalogo sestaviti sodoben večpredstavni predvajalnik za kar se da malo denarja. S poudarkom na slednjem.
Imamo televizor, imamo računalnik in ne želimo plačevati dodatnih storitev našemu televizijskemu ponudniku. Še vedno pa želimo dostop do bogatih vsebin in, da, dodatnih storitev. Rešitev? Povežimo televizor in računalnik, najbolje kar s pomočjo storitve DLNA.
Uvajanje televizijskega programa visoke ločljivosti je po nekaj desetletjih prineslo večje spremembe v domače dnevne sobe. Menjavo starih škatlastih katodnih televizorjev, ki jih že zaradi teže nismo hoteli premikati, je pospešila tudi uvedba digitalnega zemeljskega oddajanja tv programov. Sprememba ni zgolj v tehnologiji in večji vidni površini, temveč tudi v novem razmerju prikazovanja slike: "klasični" format 4 : 3 (ali 12 : 9) je nadomestil široki 16 : 9. Pa čeprav v resnici nima zveze z visoko ločljivostjo, saj je širok lahko tudi "navaden" signal PAL.
Sredi januarja je Telemach predstavil novo storitev za mobilne naprave iOS (kasneje tudi za Android)- 3DGO. Storitev so razvili pri Telemachovih lastnikih, saj je hkrati dosegljiva tudi pri srbskih in bosanskih kabelskih operaterjih. 3D naj bi pomenilo trikrat digitalno, na televizorju, računalniku in mobilni napravi (telefonu ali tablici), torej spremljanje iste vsebine na vseh treh (zaenkrat) različnih platformah.
V prejšnji številki smo si podrobno ogledali tako imenovane "pametne televizorje", s katerimi lahko počnemo še vse kaj drugega, kot le gledamo televizijski program. Toda vse to in celo več lahko počnemo tudi z vmesniki nekaterih ponudnikov televizije pri nas. Kdo bo zmagal?
Nekako normalno se zdi, da bi televizor v domačem okolju nekoč prevzel vlogo ključne naprave, na katero bi priklapljali vse, kar zna oddajati, predvajati ali sprejemati video in zvočni signal. O tem beremo in pišemo že dolgo. Vprašanje je le, ali bodo pri tem zmagali izdelovalci s pametnimi televizorji ali ponudniki televizije s "pametnimi nadgradnjami".
Televizorjem in televiziji se obeta enak scenarij, kot se je že pred časom dogodil telefonom. Ti so z vsako novo generacijo pridobili nabor novih funkcionalnosti, ki smo jih še malo prej povezovali pretežno z računalniki. Televizorji zato postajajo vse bolj podobni računalnikom na eni strani, pa tudi tablicam in telefonom na drugi. Morda je tudi zaradi tega moč zaslediti, da se na to platformo vse bolj usmerjajo podjetja, ki niso tradicionalni izdelovalci televizorjev. V prihodnje bomo zato verjetno imeli skupne platforme med telefoni, računalniki in televizorji.
Nameni, zakaj ljudje kupujemo televizorje, so zelo različni. Nekatere zanimajo le dnevnoinformativne vsebine, spet drugi stavijo na šport, tretji na ogled programov s tematiko narave in dokumentarci. Še največ pa je tistih, ki si želijo ob ogledu tv programov ali drugih vsebin preprosto zabavati ali vsaj odpočiti. Vsem profilom uporabnikov je torej skupno to, da si želijo pestrih vsebin. In pametni televizorji počno prav to - širijo področje uporabnih vsebin v internet. Torej na področje, ki je praktično brez meja. No, vsaj v teoriji. Pametni televizorji so namreč še vedno razmeroma omejene naprave, vsaj v primerjavi s pametnimi mobilniki ali računalniki.
Glede na priljubljenost pametnih mobilnih telefonov, ki so z razmahom mobilnega interneta in možnostjo uporabe najrazličnejših aplikacij postali prava prodajna uspešnica, je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo koncept povezanih naprav naselil tudi v televizorje. Danes tako skorajda ni več izdelovalca televizorjev, ki v svojem prodajnem programu ne bi imel serije "pametnjakovičev".
Protivirusni program v računalniku je že dolgo nekakšna obvezna mantra. Vendar pa zadnja leta računalnik nosimo tudi v žepu - pametne telefone in druge mobilne naprave namreč. Na njih hranimo pin kode za kartice, službeno pošto in, ne nazadnje, najde se tudi kakšna žgečkljiva slika, pa smo varnostno vendarle povsem brezbrižni. Zakaj ta brezbrižnost, kaj vse se nam lahko pripeti in kako se tega obvarovati, smo šli povprašat strokovnjaka za varnost, Daliborja Cerarja.
Verjetno je vsem vsaj približno jasno, da na pravnem področju opisanim programom in storitvam ne kaže najbolje. Pa vendar, kaj točno pravi pravna stroka o tem? Povprašali smo pravnega svetovalca, Jako Bizjaka.
Čast, ali pa morda majčkeno sram, me je priznati, da se mi je pred leti uspelo med prvimi okužiti z mobilnim črvom. V čast zato, ker je šlo za Cabir, domnevno prvi tak izdelek (o tem se seveda še prepirajo po forumih) in nekakšen proof of concept, saj večje škode ni povzročal; sram pa zato, ker gre za virus, ki ga moraš praktično sam namestiti in pri tem obiti tudi jasna opozorila operacijskega sistema. Skratka neumnost, na katero avtorji v Monitorju pogosto opozarjamo bralce.
Prevarani možje, lovci na ideje, maščevalni zaposleni in mimoidoči zdraharji, tale članek ni za vas! Filmske dogodivščine so resda postale dostopne navadnemu smrtniku, a izgovor, da priložnost dela tatu, ne opraviči zlih dejanj. Z razmahom pametnih telefonov imamo na dosegu roke zmogljiv stroj, ki zmore rešiti še tako trdovratno zagato, zato se težko upremo skušnjavi. Da si vi, dragi bralci, ne bi mazali rok, se žrtvujemo mi. Za potešitev vaše radovednosti se prelevimo v mobilne vohune.
Ne, ne bomo svetovali, da kupite program, s katerim boste nadzorovali svojega poslovnega ali osebnega partnerja. Še posebej zato, ker je to pri nas kaznivo. Svetujemo pa, da se zavedate, da so današnji pametni telefoni zelo zmogljivi večopravilni osebni računalniki, z veliko procesorske moči in skorajda neomejenimi komunikacijskimi zmožnostmi, in znajo početi skorajda vse. Predvsem pa, da lahko z namestitvijo kateregakoli androidnega programa nevede prenesete v svoj telefon tudi vohunski paket.
Če za delovno mizo vedno sedimo sami in monitor vedno gledamo pod pravim kotom, bo dovolj dober tudi najcenejši monitor, torej tisti, ki stane veliko manj kot tokrat preizkušeni modeli. Vsaj če se ne greste (pol)profesionalne grafične rabe. Če pa se vidni kot na monitorju spreminja, oziroma če na površino monitorja občasno gleda še kdo (od strani),se bo nakup monitorja z matriko IPS ali MVA izplačal.
Za potrebe domačega stvarjenja varnostnih kopij podatkov in skupno uporabo filmskih, glasbenih in slikovnih zbirk veliko ljudi uporablja zunanje diske, ki jih v računalnik priklopimo prek vmesnika USB. Kako zamudno, nezanesljivo in nadležno je tako početje, hitro razkrije namestitev omrežne naprave NAS.
Ob predstavitvi izvirnega iPada je bila ena od izpostavljenih možnosti rabe tudi kot e-bralnik. Hitro pa so ga pograbili svetovni založniki dnevnikov, tednikov in mesečnikov, v zadnji polovici leta tudi pri nas. Tudi mi se jim pridružujemo.
Tablična računala enačimo z brskanjem po spletu, družabnimi omrežji in gledanjem filmov. A te naprave imajo tudi manj resno plat - igričarsko. Za vas smo preverili, kako je z igranjem na ploščatih spremljevalcih in kako se odrežejo v primerjavi z bolj uveljavljenimi igričarskimi sistemi.
Hiter razvoj trga tabličnih računalnikov je povzročil cel kup špekulacij o tem, kako se pravzaprav razvija, ali načenja druge segmente (recimo prenosnike) in kako bo v prihodnje. Prav zanimivo je spremljati najrazličnejše raziskave, ki ponekod kažejo neverjetno optimistično prihodnost, navadno pa obenem drugi razkrivajo prav nasprotno "resnico". Zato velja naslednje podatke jemati nekoliko z zadržkom.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
