Profesionalni posnetki s koncertov oziroma njihovih prenosov se lahko znajdejo tudi na albumih, medtem ko so videoposnetki obiskovalcev s telefoni zgolj potrata časa. Posnetek je tako poln hrupa, da je kasnejše poslušanje naporno za ušesa in okolico. A dandanes so tudi ti amaterski posnetki bistveno boljši kot pred desetletji. Ne zaradi amaterjev, temveč proizvajalcev pametnih telefonov. To je tudi razlog, da lahko po telefonu govorite v hrupni množici.
Od konca 90. let so baterije v moderni elektroniki skoraj brez izjeme litij-ionske, napredek pa je vsako leto težavnejši. Z naraščanjem njihove priljubljenosti in števila elektronskih naprav pa so se pojavili povsem netehnološki problemi virov litija, njegovega pridobivanja in uporabe kobalta, niklja in bakra kot nujnih pomočnikov. Pod litijem v periodnem sistemu najdemo natrij, ki se že uporablja v večjih sistemih.
Že poldrugo desetletje obstaja naslednik legendarnih smsov, ki ima manj spevno kratico RCS. Aktualna različica 2.7, ki je izšla letošnjega junija, podpira praktično vse, kar ima zaprta konkurenca v obliki aplikacij za hipno sporočanje. Da pa bo lahko resnično nadomestila smse, jo morajo podpreti še operaterji in proizvajalci telefonov. Nedavno je to storil še zadnji velikan, zato je RCS zdaj nared za prevzem prestola.
Letos smo dobili prve resne jezikovne modele, ki so bili ustvarjeni v slovenščini, s slovenskimi besedili za slovenske uporabnike. Njihove provenience so zelo različne, nameni uporabe tudi, sporočilo pa je obče. Takšne modele potrebujemo, njihova priprava pa zahteva nekaj znanja, računske moči in predvsem dovolj slovenskih besedil. Vse to pri nas imamo, o čemer smo se pogovorili tudi z avtorjem enega izmed slovenskih modelov.
Za uradno zvenečim naslovom se skriva kopica koristnih orodij, ki segajo od slovarjev prek korpusov do pravih digitalnih pomočnikov, ki so jih slovenski raziskovalci razvili za nas – uporabnike slovenskega jezika. Na ljubljanski univerzi deluje Center za jezikovne vire in tehnologije, ki danes skriva pravo zakladnico orodij, za katera večina sploh še ni slišala. Danes bomo to spremenili.
Jeseni bo preteklo dve leti, kar nas je srečala uporabna umetna inteligenca. Karkoli jedkega si že mislite o njenih prvih korakih, do danes je uspešno pognala korenine v naših vsakdanjikih. Dogajanje je nadvse podobno tistemu ob prihodu interneta in pozneje družbenih omrežij. Nekateri so vzvišeni in še niso potuhtali, da se na forumih prepirajo z nevronskimi mrežami. No, tehnologija pa se je medtem že dodobra razpasla.
Največja proizvajalca operacijskih sistemov za mobilne telefone imata ogromni zbirki podatkov, v katerih so shranjene lokacije vseh brezžičnih dostopnih točk na svetu. Če imate brezžični usmerjevalnik za dostop do interneta, mimo katerega se je kadarkoli sprehodil kdorkoli s pametnim telefonom, Apple in Google vesta za njegovo lokacijo. To pa predstavlja tudi varnostna tveganja, ki se jim lahko tudi enostavno izognemo.
Evropska komisija je lani razgrnila načrte za izgradnjo evropskega omrežja satelitov v nizkih orbitah, ki bi nudili odprto in neodvisno alternativo Starlinku in podobnim sistemom. Po obetavnih začetkih, ko so za projekt navijali skoraj vsi, ki na tem področju kaj štejejo, se je letos začelo zatikati. Zaradi visokih stroškov se pojavljajo tudi pozivi, naj se projekt ustavi.
Naslednik legendarnega GPT-3.5, ki smo ga dobili v ChatGPT, je star že leto dni, a je bil doslej plačljiv. GPT-4 pa je zdaj dobil svojega naslednika GPT-4o, ki je podobno sposoben, a nekoliko hitrejši, cenejši in večmodalen. Ker je v omejenih količinah od letošnjega maja na voljo tudi za brezplačne uporabnike, smo ga seveda preizkusili.
Slovenščina je v digitalnem svetu povsem enakovredna največjim jezikom, saj imamo na voljo vsa potrebna orodja, od slovarjev do računalniških lektorjev. Eden izmed pomembnih igralcev na tem področju je kamniški Amebis, ki vse od slovenske samostojnosti razvija orodja za popravljanje pohabljene slovenščine, različne slovarje in druge pripomočke.
Česar niso omogočili mobilni operaterji – brezskrbnega in brezšivnega gostovanja kjerkoli na svetu –, prinaša tehnologija eSIM. Iz domače pisarne lahko pred potovanjem naročimo »lokalne« profile SIM, jih naložimo na telefon in takoj po prihodu v novo državo deskamo po internetu ali kličemo po lokalnih cenah. Edina ovira je telefon, ki mora biti dovolj nov in kakovosten, da eSIM podpira. Čedalje več jih je, a tudi za starejše že obstaja zelo elegantna rešitev.
Konec lanskega leta nas je skorajda obšla vest, da je proizvajalcem materialov za zaslone OLED uspelo izdelati modri pigment, ki fosforescira. Že prihodnje leto pričakujemo prve zaslone PHOLED, ki bodo poleg že obstoječih rdečih in zelenih pik imeli še modre. Proizvajalci obljubljajo čistejše barve, manjš porabo energije, daljšo življenjsko dobo, manj segrevanja in temnejšo črno.
V zadnjih dveh letih smo brali o izklapljanju mobilnega omrežja 3G, hkrati pa vsi večji mobilni operaterji že nekaj časa podpirajo govorne klice kot prenos podatkov (VoLTE). Žal tehnologija, ki omogoča boljšo kakovost zvoka, hitrejšo vzpostavitev klica in predvsem ohranitev podatkovne povezave med klicem, za Slovence ostaja omejena na Slovenijo. V gostovanju je še ni.
V januarski številki smo si v članku Stran s tipkovnico, računalniku narekujmo! ogledali kar nekaj orodij, ki znajo pretvoriti govorjeno besedo v besedilo. Večini opisanih rešitev je bilo skupno, da pretvorbo počnejo nekje v »oblaku«. Kaj pa, če besedila nočete izpustiti iz svojih rok, hkrati pa še iščete »cenovno ugodno« (beri: zastonjsko) rešitev?
Ameriški čipovni gigant Intel si na vse kriplje prizadeva povrniti si procesorski primat, ki mu je v zadnjem času spolzel iz rok. Tokrat stavi na tehnologijo, ki ima tudi v praksi toliko obrazov, kolikor ima zanimivih novih gradnikov.
O umetni inteligenci na sodiščih smo največkrat brali v tujih medijih, a tudi ljubljansko okrožno sodišče jo je že leta 2022 začelo preizkušati. Danes je njena uporaba del rednega delovnega procesa, nekatera najbolj zamudna opravila pa je dvakrat pospešila. Prepise posnetkov sodnih obravnav danes v prvi stopnji že pripravi računalnik, človek ga le popravi, v prihodnosti pa bo takšnih opravil še več.
Nekoliko dlje od oči javnosti se je umetna inteligenca prikradla tudi v superračunalnike, ki napovedujejo vreme. Svoje modele razvijajo tako tehnološki giganti kakor meteorološke agencije. V običajnih razmerah so že danes primerljivo zanesljivi kakor klasični modeli in za več velikostnih redov hitrejši. Specializirani modeli, kakršen je slovenska HIDRA za napovedovanje gladine morje, pa so klasične modele že pustili za seboj.
Računalniška pamet je dovolj napredovala, da nas razume, ko govorimo. To se prevede v prepoznavanje govora oziroma pisanje po nareku, kar največji pisarniški paketi že znajo. Za delovanje je zaželena povezava z internetom, rezultati pa segajo od solidnih do zelo dobrih. Začuda to pot Google ni najboljši.
Internet je imel od nekdaj oglase, a njihov razmah v zadnjih letih postaja moteč. Orodja za njihovo blokiranje so stara že več kot dve desetletji in večino časa so jih oglaševalci s stisnjenimi zobmi ignorirali. Vse to se spreminja, odkar je Google v dvojni vlogi. Kot avtor najpopularnejšega brskalnika in eden največjih ponudnikov oglasnega prostora si želi manj blokiranja oglasov. To zdaj tudi udejanja.
Google v Chromu že leta napoveduje konec zunanjih piškotkov, ki jih obiskane strani strežejo z drugih domen. Prihodnje leto se bo načrt vendarle začel odvijati, a za lepimi besedami o več zasebnosti in ščitenju uporabnikov je nova tehnologija, ki bo Google še bolj ustoličila kot vladarja oglasnega prostora na spletu.
Mnogi morajo uporabljati tehnološke izume, pa čeprav je jasno, da niso izboljšali pogojev njihovega dela. Prav tako se veliko delovnih procesov prenovi, da sodijo v digitalno dobo, čeprav s tem povzročijo ogromno težav. Na drugi strani pa imamo tudi izredno pozitivne primere digitalizacije procesov. Enega izmed teh najdemo tudi v ortodontskih ordinacijah.
Osebna izkaznica ali potni list na telefonu je všečna ideja, navsezadnje smo na ta način že vajeni uporabljati mobilne vstopnice ali vstopne kartone za letalo. Uporaba osebnih dokumentov pa je vseeno nekoliko zahtevnejši prijem. Evropa je zagnala mega projekt, s katerim naj bi do leta 2026 prestopali meje brez plastičnih dokumentov.
Za nami je razburkano poletje, ki nam ni prizanašalo z neurji in drugimi vremenskimi ujmami. Letos smo se bržkone v nebo uzrli večkrat kot običajno, še pogosteje pa smo zrli v pametne telefone, ki že nekaj let prikazujejo vremenske napovedi v različnih aplikacijah. Kako delujejo in katero izbrati?
Brez algoritmov za šifriranje podatkov ni varnih internetnih storitev: varne e-pošte, elektronskega bančništva, spletnih trgovin, storitev državne uprave itn. Katere uporabljamo danes in katere bomo v prihodnosti? Kako delujejo? So dovolj varni, da jim lahko zaupamo vse svoje premoženje?
O umetni inteligenci, ki je v zadnjem letu doživela novo renesanso, pišejo zgolj v presežnikih. Spremenila bo prihodnost, bodisi nam bo pričarala paradiž bodisi bo pogubila svet, v vsakem primeru so pričakovanja ogromna. Njene zmožnosti že danes delujejo čarobno, o njej govorijo največji strokovnjaki, rojeva se v laboratorijih v Silicijevi dolini, Londonu in na najuglednejših kitajskih univerzah. A za bliščem so nepregledne množice slabo plačanih ljudi, ki so s težaškim, z monotonim in nekvalificiranim delom to omogočili. To je zgodba o njih.
Že nekaj let je moč kupiti telefone, ure in druge pametne naprave, ki podpirajo dvofrekvenčni GPS. Desetletje staro iznajdbo je prvi posvojil Xiaomi, lani pa končno še Apple. Danes jo imajo tudi pametne ure in podobne naprave. Proizvajalci obljubljajo izboljšano natančnost, ZDA pa zagotavljajo, da signala ni mogoče ugasniti. A da bomo lahko na Stravi gledali kolesarjenje na centimeter natančno, morajo v vesolju zamenjati 24 satelitov. Več kot polovico so jih že.
Računalniki so že tako dolgo digitalni, da večina njihovih uporabnikov sploh ne ve, da so bili kdaj drugačni. A analogni računalniki, katerih zvezda je zašla v 70. letih preteklega stoletja, bi se lahko kot nišni produkt vrnili. Umetna inteligenca zahteva sposobnosti, ki so jim pisane na kožo, zato bi lahko predstavljali odlično dopolnitev silicijevim čipom.
Če smo se nekdaj v znanstvenofantastičnem filmu Odiseja 2001 čudili pomnilnikom brez gibljivih delov v steklenih ohišjih z izjemnimi zmogljivostmi, danes trakovi in diski že začenjajo izgubljati primat najcenejših in najzanesljivejših trajnih pomnilnih medijev. Bomo že v nekaj letih uporabljali le še pogone SSD 100 TB in več?
Današnji superračunalniki imajo več milijonov jeder, že pisarniške delovne postaje pa več tisoč. Levji delež predstavljajo jedra v grafičnih čipih, ki že zdavnaj ne služijo več le izrisu slike, temveč so nujni sestavni del strojnega učenja. Izkazalo se je, da so ti čipi izjemno pripravni za izračune, ki ne potrebujejo visoke stopnje natančnosti, temveč predvsem ponavljanje in paralelizacijo. Najzmogljivejše grafične kartice ne le da nimajo več priklopa za monitor, temveč sploh niso več kartice, saj na plošče sedejo v podobna ležišča kot procesorji.
Dočakali smo še Googlov odgovor na pojav javno dostopnih velikih jezikovnih modelov. Po neuspeli predstavitvi februarja so konec marca predstavili Bard, ki je aprila postal dostopen širši množici, če smo se vpisali na čakalni seznam. Kljub omejenosti na ZDA in Veliko Britanijo obstaja način, da ga preizkusimo.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
