Na področju grafične strojne opreme v ozadju že nekaj let poteka tiha revolucija, ki so jo prezrli ne le navadni uporabniki računalnikov, temveč tudi večina igričarjev, ki izmed vseh komponent računalnika najpogosteje menjavajo prav grafične kartice. Ob splovitvi novih grafičnih procesorjev (GPU) je zanimanje usmerjeno predvsem v številke - višji takt procesorja in pomnilnika, večja količina pomnilnika za teksture, večje število cevovodov itd. Povečanje omenjenih zmogljivosti in arhitekturne izboljšave grafične strojne opreme vsekakor vplivajo na povečanje števila upodobljenih sličic na sekundo, to pa v osnovi najbolj zanima zagrete potrošnike zabavne elektronike. S stališča ponudnikov iger in programerjev nasploh pa gre v tem primeru za bolj kot ne pasivni napredek. Seveda lahko z več megahertzi in megabajti v istem času upodobimo geometrijsko bolj izpopolnjene modele navideznih okolij in dvignemo kakovost tekstur ter s tem posredno izboljšamo njihov videz. Vendar pa na interaktivno uporabo v računalniški grafiki in tudi širše čaka veliko zamisli in postopkov, ki so bili zaradi pomanjkanja ustrezne strojne podpore doslej omejeni le na teorijo ali kvečjemu akademske kroge.
