Xiaomi je napovedal, da bo imel prihajajoči pametni telefon kamero s tekočinsko lečo, s čimer je za nekaj mesecev prehitel Huawei. Tehnologija obljublja veliko, tako z vidika zmogljivosti kakor cene. Pravzaprav pa sploh ni nova, saj jo na drugih področjih poznamo že desetletja, v pametne telefone pa se kljub patentom in napovedim iz Samsunga sramežljivo prebija že drugo desetletje. Zdaj je tu.
V Applu so navdušili že s prvo generacijo svojega lastnega sistemskega vezja za računalnike M1. Poglejmo, kaj se skriva pod njegovim pokrovom in zakaj gre v resnici za prelomen dogodek, ki bi lahko imel daljnosežne posledice za področje računalniških procesorjev.
Skoraj desetletje že imajo telefoni, sprva dražji, zdaj že vse cenejši, čitalnike prstnih odtisov. Tehnologijo so hitro posvojili tudi drugod, od prenosnih računalnikov do elektronskih ključavnic na vratih. Načinov branja prstih odtisov je več, vsak pa ima svoje prednosti in slabost. Zadnji krik novosti so ultrazvočni senzorji.
Nismo skupinsko postali bistveno mirnejši, manj tresočih rok in ostrejšega pogleda, kakor bi naivno sklepali iz primerjave domačih video posnetkov izpred 20 let z današnjimi, temveč je stabilizacija slike prispela v praktično vse pametne telefone. Načinov je več, od mehaničnih prek digitalnih do umetne inteligence, vsem pa je skupen cilj. Današnji video posnetki so zato gladki in umirjeni, fotografije pa ostre.
Sredi februarja je na Marsu pristal rover Perseverance, ki je prvikrat na Rdeči planet prinesel tudi majhen helikopter. Na Marsu tako vozi že peti rover, še precej več kapsul, plovil in sond pa smo poslali na druga telesa. Silicijevi možgani, ki poganjajo vse te naprave, so z vidika potrošne elektronike v dnevnih sobah strahovito podhranjeni in neverjetno dragi. A vsak zakaj ima svoj zato.
Novejši pametni telefoni so sprva dobili kamere ToF, ki okolico osvetlijo z infrardečim pulzom in zaznajo oddaljenosti predmetov z merjenjem zakasnitve pri odboju pulza. Novejši pa imajo pravcate lidarje – laserske ekvivalente radarskega principa –, ki omogočajo izdelavo tridimenzionalnih modelov prostora. Obljubljajo več kot zgolj boljše selfije in ostrejše posnetke.
Preden so izumili tehnologijo programske emulacije pametnih kartic, smo morali za plačevanje s telefonom uporabljati namenske kartice SIM ali pa imeti drage telefone z varnimi enklavami. Danes se lahko tudi najcenejši pametni telefon pretvarja, da je pametna kartica za avtobus, knjižnico ali plačilo na terminalu. Tehnologija, ki je v resnici stara že osem let, je zares zaživela šele v zadnjih letih, a pri končnih uporabnikih ostala po krivem prezrta.
Novi Applov iPhone 12 je prinesel novi procesor A14 Bionic. To je prvi komercialno dostopen izdelek, ki je zgrajen v 5-nanometrski litografiji, kmalu pa naj bi mu sledil tudi Qualcommov procesor. Manjše dimenzije prinašajo več tranzistorjev, večjo zmogljivost in manjšo porabo energije, a tudi številne izzive pri proizvodnji, ki jo trenutno obvladata zgolj dve podjetji na svetu. In nobeno v resnici ne proizvaja 5 nm velikih čipov.
Od kvantnih računalnikov pričakujemo veliko, a kljub nekaterim komercialnim prototipom je njihov razvoj šele na začetku. Kvantno računanje je koncept, ki ga je v praksi mogoče udejanjiti na več načinov. Eden izmed novih so ultrahladni atomi, ki zavzemajo eksotično peto agregatno stanje: Bose-Einsteinov kondenzat.
Brezžični internet, ki uporablja svetlobo namesto radijskih valov, naglavni senzorji za branje možganskih valov, očala s spremenljivo goriščno razdaljo in čipi, ki se samo sestavljajo, so le nekateri primeri tehnoloških izdelkov, ki niso iz znanstvenofantastičnih filmov. Pred časom so jih predstavili (zagonska) podjetja, univerze ali inštituti z delujočimi prototipi. Nestrpno čakamo, katerim bo uspelo zlesti na prodajne police.
Novic o prebojnih odkritjih tem na področju je toliko, da o večini sploh ne poročamo. Razlog je preprost. Dasi so resnične, dosežki pomembni in objavljeni v člankih v uglednih znanstvenih revijah, do komercializacije pretečejo še leta, včasih desetletja. Več pozornosti pa je požela najava Elona Muska, da so nove baterije, ki bodo električnim avtomobilom življenjsko dobo podaljšale na dva milijona kilometrov, nared. Tu in zdaj.
Moderni telefoni presenetljivo dobro in hitro določijo lokacijo. V ta namen uporabljajo signal GPS, ki pokriva ves svet že skoraj tri desetletja. A v tem času smo bili priče razvoju, ki ni prinesel le konkurenčnih sistemov, temveč tudi nadgradnjo GPS. Današnji telefoni lahko v nekaj sekundah z natančnostjo meter ali manj določijo, kje na svetu smo. In to je osupljiv dosežek.
Prvi znanstveniki so bili samouki, potem pa se je znanost čedalje bolj institucionalizirala in odmaknila od množic. Internet to spreminja. Danes za prispevek k svetovni znanosti spet ne potrebujemo več doktorata, temveč zadostuje že domači računalnik. A ne za brskanje po internetu in prebiranje »modrosti« z družbenih omrežij, temveč zaradi računski moči. Vsakdo jo lahko donira velikim projektom, ki rešujejo življenja. Covid-19 nas je na to spet opomnil.
Na internetu je moč najti tri milijarde fotografij ljudi. Strojno učenje in nevronske mreže omogočajo prepoznavanje obrazov. Današnja računska moč omogoča iskanje po teh fotografijah. Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo kdo našteto združil in ubil anonimnost. Veliki brat ima vietnamsko poreklo, rodil se je v Avstraliji in svoje orodje razvil v ZDA.
Tehnologije prepoznavanja obrazov so vse bolj prisotne tudi v Sloveniji. Že zdavnaj ne gre več za novotarijo tehnodeterministične elite, ki jo lahko videvamo v znanstvenofantastičnih filmih oziroma prototipih tehnološke industrije, temveč se prepoznavanje obrazov tudi v Sloveniji vedno bolj uveljavlja kot tehnološka rešitev na več področjih.
Umetna inteligenca in globoko učenje blestita pri analizi velikih količin besedil in luščenju statističnih korelacij. Čeprav noben človek ne more prebrati vseh besedil, je človeško razumevanje prebranega na kvalitativno višji ravni kot pri umetni inteligenci. A tudi pri šahu smo bili včasih neprekosljivi …
Apple s telefoni iPhone 11, 11 Pro in 11 Pro max ponovno orje ledino, ko uvaja tehnologijo brezžičnega komuniciranja, ki je konkurenca še nima. Čeprav ultraširokopasovne brezžične povezave niso nov izum, so si v mobilne telefoni pot utrle šele zdaj. Zanje pa smo zares izvedeli šele po lažnem preplahu o vohunjenju po uporabnikovi lokaciji.
V začetku novega leta si lahko ogledamo dogajanje na trgu električnih vozil. Najbolj presenetljivo dejstvo o električnih avtih v letu 2019 je, da se ni dogajalo nič presenetljivega.
Na internetu najdemo številne posameznike in družbe, ki ponujajo meritve elektromagnetnih sevanj, in celo nemalo tovrstnih aplikacij za pametni telefon. Elektromagnetna sevanja je mogoče meriti, a to ni ne poceni ne enostavno, predvsem pa doma ni potrebno. Na eni strani imamo posameznike dvomljive usposobljenosti na načičkanih spletnih strani, na drugi pa akreditirane institucije z več deset tisoč evri vredno opremo. Kaj je res in kaj ni?
Pametne naprave – telefoni, televizorji, ure –, ki so povezane z internetom, so že postale del našega vsakdana, a če želimo še korak dlje, jih potrebujemo več, za kar mora biti na voljo tudi ustrezno mobilno omrežje. Povezavo pametnih naprav naslednje generacije, ki kanijo spremeniti svet, bo omogočila tehnologija Narrowband IoT. Največja slovenska operaterja sta svoji omrežji nadgradila letos.
Številne tehnologije so nastale na temeljih, ki jih je postavilo raziskovanje v vojaške namene. Medtem ko je ponekod ta provenienca manj očitna, je pri čipih RFID ta navdih zelo očiten. Iz vohunskih tehnologij iz časa hladne vojne smo desetletja pozneje dobili metodo za brezstično identifikacijo, ki poenostavlja odpremo v skladiščih, plačevanje pri blagajnah in prenos informacij. Nekateri jo imajo že pod kožo.
Zakaj že danes ne uporabljamo hranilnikov v električnih vozilih za ogrevanje pametnih domov in stabilizacijo energetskega sistema?
Električnih avtomobilov je za zdaj še zelo malo. Imajo svoje omejitve, so dragi in bi – tega se premalo zavedamo – v velikih količinah pomenili hudo obremenitev za obstoječa distribucijska omrežja električne energije. Razen če bodo postali neločljivi del le-teh.
Že desetletje je minilo od zadnje večje revolucije na področju zaslonov, ki je prinesla tehnologijo OLED. Ko smo se že začenjali spraševati, kdaj bomo dobili kaj novega, so se končno začeli napovedovati zasloni s tehnologijo microLED. Trenutno so namenjeni majhnim varčnim napravam, denimo pametnim uram in telefonom, in ogromnim video zidovom. A pričakovati je, da bodo v prihodnosti na voljo tudi v prenosnih računalnikih in namiznih monitorjih.
Moderni svet poganjajo računalniški čipi, ki so tako razširjeni, da se nikoli ne vprašamo, od kod pridejo. Njihova samoumevnost prikriva dejstvo, da gre v resnici za izjemen tehnološki in proizvodni dosežek. V milijonskih nakladah se namreč izdelujejo izdelki, kjer je milimeter neuporabno velika merska enota, mikrometrski defekti pa razlika med delujočim in neuporabnim čipom. A vse se začne s – peskom.
Moderni svet je tako kompleksen in prepleten, da razvoj na nekem področju včasih nehote zadene ob na videz popolnoma nepovezano področje. S prizadevanji za razvoj hitrejših mobilnih povezav 5G smo trčili ob vremenske satelite, ki omogočajo napovedovanje vremena in predvidevanje poti hurikanov. Bomo prisiljena izbirati med 5G in vremenskimi napovedmi?
Ob skorajšnji postavitvi omrežij 5G po svetu so glasni tudi nasprotniki te tehnologije, ki pod paravanom zaskrbljenosti za zdravje ljudi zelo glasno protestirajo proti uvedbi. Ker so elektromagnetna sevanja prisotna na vsakem koraku in ker je mobilna telefonija z nami zgolj nekaj desetletij, velja pogledati, kaj vemo. Izkaže se, da razlogov za skrb ni.
Tehnologije za prepoznavanje obrazov počasi prihajajo v splošno rabo. Lahko jih zasledimo v pametnih telefonih in drugih napravah zabavne elektronike, kjer uporabnikom biometrični podatki ponujajo novo bližnjico med varnostjo in uporabnostjo, najdemo jih v komercialnih sistemih zasebnega sektorja, kjer odpirajo nove možnosti oglaševanja, varovanja, nakupovanja, so v velikih sistemih državnega varnostnega aparata, kjer predstavljajo natančnejše orodje za preganjanje kriminala in terorizma.
Naj vas Siri ali Alexa ne zmami, zgradite si pametni dom sami, za sestavine pa uporabite cenene komponente iz kitajskih spletnih trgovin.
»Google bo poskusil s tehnologijo izboljšati življenje Kanadčanov, ki živijo v Torontu,« so mediji pred dvema letoma pojasnjevali podpis pogodbe med kanadskimi oblastmi in podružnico podjetja Google, Sidewalk Labs, ki si je podobno izjavo vgravirala kot operativno geslo.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
