Čeprav nas za brezžično povezljivost večina uporablja omrežja po standardu 802.11g in je njegov naslednik, imenovan n, na voljo le nekaj let, že snujejo naslednji korak. Preizkusili smo, kako se v praksi obnese še ne povsem dokončani 802.11ac.
Sorazmerno velik in kar se da hiter pomnilnik računalnika imamo za nekaj samoumevnega. Prihodnje leto lahko pričakujemo prve osnovne plošče s pomnilniškimi moduli DDR4. Katere prednosti prinaša novi standard? Bodo novi pomnilniki še večji in hitrejši? Kje so meje tehnologije?
Televizija visoke ločljivosti (HDTV - 1080i) je bila v praksi prvič prikazana leta 2004, in sicer na konferenci IBC - s satelitskimi prenosi kanala Euro 1080 podjetja Alfacam iz Belgije. Danes je v Ameriki že tretjina televizijskih kanalov v HDTV, v Evropi le osmina, pri nas pa v resnici nobeden (razen InfoTV in občasno/delno RTV Slovenija). In vendar gre razvoj naprej - na letošnji konferenci IBC smo že gledali televizijo ločljivosti ultra HDTV.
Priča smo bliskovitemu razvoju večdotičnih tehnologij, v katerih potrošniki (ne)zavedno uživajo. Najsi bodo to pametni telefoni, tablice ali večdotične mize, še pred nekaj leti so bili ti izdelki bolj kot ne redkost. Danes lahko trdimo, da so se večdotične tehnologije že dobro uveljavile med potrošniško srenjo, vendar njihov pravi razcvet šele prihaja.
Predstavljamo rezultate varnostne analize slovenskih GSM omrežij, ki smo jo opravili v prvi polovici leta 2012. Namen članka je opozoriti na varnostne ranljivosti v slovenskih GSM omrežjih z namenom, da bi se varnostne ranljivosti odpravile in bi se povečala stopnja varnosti in zasebnosti uporabnikov mobilne telefonije ter da bi slovenski operaterji mobilne telefonije začeli več vlagati v varnost omrežij in zaščito svojih uporabnikov. Slovenski operaterji seveda menijo, da so njihova omrežja popolnoma varna ... Opozarjamo, da je izvajanje opisanih postopkov brez ustreznega soglasja prizadetih uporabnikov nezakonito.
Na stricu Googlu je nekaj pasjega. Več kot očitno rad markira ta svet. Najprej ga ves čas indeksira po spletu, vsega je že poslikal s satelitov, nato ga je želel vsega prevoziti in v vseh smereh posneti (pa mu je to preprečila Nataša Pirc), bolj na skrivaj pa že nekaj let plete svoje podatkovno omrežje in ob njem seje nekakšne "relejne" postaje. Govorimo o zaenkrat še preizkusnem beta projektu Google Global Caching.
Zamisli, da bi veljalo grafične procesorje izkoristiti še za kaj drugega kot zgolj računanje grafičnih podob, so med inženirji vzcvetele kmalu po prelomu tisočletja, ko so se začele grafične zmogljivosti strmo dvigati. Danes smo priča grafičnim karticam, katerih procesorji se lahko pri splošnem računanju več kot le kosajo z najboljšimi osrednjimi procesorji. Kdo je torej najboljši matematik?
Čeprav se zdi, da razvoj specifikacije CSS 3 (Cascading Stylesheets version 3) poteka že celo večnost, se na obzorju počasi poraja nov standard, ki je že zdaj podprt v številnih brskalnikih. Kaj novega prinaša CSS3?
Svet se pripravlja na morda eno najpomembnejših tehnoloških novosti v zadnjih desetletjih - prihod 3D televizije. Tako vsaj trdijo vsi ponudniki po vrsti, od izdelovalcev opreme do ponudnikov vsebin. Toda kljub številnim navdušujočim možnostim, nova tehnologija prinaša tudi kup pasti. Dobro se jih je zavedati, preden oddrvimo v trgovine in pokupimo vse, kar je treba, da bi tudi doma uživali v treh dimenzijah.
Svet se pripravlja na morda eno najpomembnejših tehnoloških novosti v zadnjih desetletjih - prihod 3D televizije. Tako vsaj trdijo vsi ponudniki po vrsti, od izdelovalcev opreme do ponudnikov vsebin. Toda kljub številnim navdušujočim možnostim, nova tehnologija prinaša tudi kup pasti. Dobro se jih je zavedati, preden oddrvimo v trgovine in pokupimo vse, kar je treba, da bi tudi doma uživali v treh dimenzijah.
BitTorrent, najbolj uporabljani protokol v spletu (po nekaterih analizah naj bi bil njegov delež kar 55 % vsega prometa v spletu), se je v zadnjem času znašel na udaru. Razlog za to je seveda nelegalna izmenjava filmov, ki večinoma poteka prav prek tega protokola.
Razvoj projektorjev stremi k izdelavi izdelkov, ki se bodo odlikovali s čim bolj kakovostno sliko. Ta je še najbolj odvisna od uspešnega sožitja majhnih optičnih elementov in zmogljive krmilne elektronike. Velik del inovacij pa je usmerjen tudi v sam vir svetlobe, saj ta omejuje tako velikost kot tudi zmogljivost projektorja.
V poplavi najrazličnejših modelov visoko ločljivih televizorjev je resnično težko izbrati favorita. Izdelovalci se zato trudijo v svoje izdelke vgraditi vse več novih tehnologij, ki skušajo vse bolj izboljšati prikazano sliko, saj je ta eden glavnih kriterijev pri odločitvi za nakup. Pot do idealnega visoko ločljivega televizorja se zdi strma, a ne nedosegljiva.
Svetleče diode (LED) že dalj časa najdemo v obeskih za ključe, pred časom so se preselile tudi v ročne svetilke, pojavljajo se celo v avtomobilskih žarometih. Tudi v računalništvu je tehnologija LED naredila kar nekaj preskokov. Od okraševanja ohišij do osvetlitve naprednejših zaslonov LCD. Tokrat bomo pisali o "LEDicah" v projektorjih. In s tem ne mislimo na osvetlitev menujskih tipk.
Prav ste prebrali - "nadzor nad videom" in ne bolj običajni "video nadzor". Video posnetki, video kamere, spletne kamere, vse to je danes že zelo običajno, pa vendar se vsi strinjamo, da delo z videom v vseh oblikah še vedno zahteva zelo močno strojno in programsko opremo. Toshiba svojim najzmogljivejšim prenosnikom v ta namen dodaja poseben štirijedrni procesor in s tem omogoča nekaj zanimivih, skorajda futurističnih zmogljivosti.
Sodeč po gneči na barcelonskem sejmišču, na katerem je sredi februarja potekal kongres in sejem Mobile World Congress z letnico 2009, je jasno, da so mobilne telekomunikacije ena najbolj vročih panog ta hip. Izdelovalci mobilne opreme in mobilni operaterji nas bodo tudi letos znova skušali prepričati, da je njihova "roba" daleč najboljša ...
V svetu treh razsežnosti je pravzaprav zelo nenavadno, da si vizualna sporočila ogledujemo le v dveh dimenzijah. Si predstavljate revijo, ki jo držite v roki, v treh dimenzijah? Ali pa ogled svojih najbližjih na fotografijah z globino? Morda 3D televizijo ali pa celo igranje iger v 3D prostoru? Nekatere rešitve bodo prišle na vrsto šele v bližnji prihodnosti, nekaj pa je dosegljivih že danes.
Kabelski operater UPC, ki od jeseni ponuja trojček digitalnih telekomunikacijskih storitev (televizija - internet - telefon) v večini svojih kabelskih omrežij po Sloveniji, bo v začetku leta 2009 identično storitev začel ponujati tudi prek brezžičnih povezav. Storitev, ki bo imenovana kar Lastovka, bo namenjena predvsem uporabnikom zunaj urbanih naselij, ki nimajo dostopa niti do omrežja kabelske televizije niti do telefonskega omrežja, ali pa telefonsko omrežje ne omogoča širokopasovnega dostopa do interneta, kaj šele dostop do internetne televizije. V našem laboratoriju smo novo storitev preizkusili kot prvi.
Video projektorji so še vedno in bodo verjetno vselej korak dlje od vse večjih ploskih televizorjev. Predvsem po velikosti slike, ki jo lahko projicirajo, še vedno pa tudi po kakovosti prikazane slike. Vendar pa je mogoče že tako odlično sliko visoke ločljivosti še nekoliko izboljšati. Dobrodošli v svet interpolacije gibanja.
Elektronski papir bo spremenil naša življenja. Elektronski papir bo izrinil navadnega. Elektronski papir bo rešil drevesa. Pa bo res tako, ali pa bo elektronski papir šel po poti pisarne brez papirja, ki nam jo tudi že obljubljajo kakšno četrtletje?
Pojavil se je bralnik. Mini aparat žepnega formata, ki ponuja vsebine knjig na zaslonu. Tiskana knjiga, ki je od Guttenberga dalje suvereno dominirala, je dobila novega tekmeca. Klasični računalnik, na katerem ste lahko prebirali knjižne vsebine, navzlic svoji priročnosti ni postal resen konkurent knjigi. Napornost gledanja v bleščavi zaslon je tak hendikep, da knjige ne ogrozi.
O panoramskih fotografijah smo v Monitorju že pisali, a smo takrat zgodbo kar precej omejili - omenjali smo le panorame, ki se razširjajo v eno smer. Ker pa si pri ogledovanju sveta navadno privoščimo malo več svobode in pogled premikamo tudi gor in dol, se posvetimo še drugi vrsti panoramskih fotografij - prostorskim slikam.
Spletna solata je s popularizacijo spletnih dnevnikov, ki so s preprostim vmesnikom in spodobno obliko navdušili več deset milijonov ljudi po vsem svetu, postala bogatejša še za nekaj glav radiča. Ljudje so se morali iz pasivnih klikerjev po spletnih mestih, na katerih se je vsebina spreminjala nekajkrat na leto, preleviti v spletne lovce, ki so vsak dan spreminjajoče se spletne vsebine konzumirali hitro in sproti. Na pomoč jim je prišla tehnologija, ki je zelo olajšala urejanje in prebiranje blogov.
Položaj domačih uvoznikov in prodajalcev strojne opreme sta v zadnjih letih močno spremenila dva vladna ukrepa, natančneje uredbi. Prva, o kateri smo v Monitorju že pisali, jim je naprtila dodatne stroške za razgradnjo stare opreme, z drugo pa jim je država obesila dodaten davek, iz katerega naj bi se poplačali avtorji, prikrajšani zaradi nepooblaščenega kopiranja njihovih del.
Vse kaže, da bomo tudi v Sloveniji letos dobili prve televizijske kanale v visoki ločljivosti lastne produkcije in morda jih boste ob izidu te številke Monitorja že lahko spremljali prek digitalnega kabelskega omrežja (DVB-C) ali prek digitalne prizemeljske televizije (DVB-T). HDTV letos "osvaja" Evropo, samo v zadnjega pol leta se je število satelitskih kanalov v visoki ločljivosti povečalo za vsaj sto.
Na spletnih straneh, v forumih, klepetalnicah in drugih internetnih storitvah se vsak dan srečujemo z velikanskim in neobvladljivim številom uporabniških imen in gesel. Zaradi take poplave zahtev gesla in uporabniška imena na vseh straneh izbiramo bolj ali manj enako. Poskusi reševanja te zagate niso novi - omenimo le Microsoft s tehnologijo Passport, ki se je kasneje preimenovala v Microsoft Windows Live ID. Vendar se nobena izmed rešitev ni uveljavila, predvsem zaradi sumničavosti uporabnikov do podjetij, ki ponujajo te tehnologije. Ali je tudi OpenID le še en poskus, ki bo spodletel?
Dokler ni Microsoft leta 1996 predstavil ActiveX, je bil splet veliko varnejši. Kajti vsaka izvršna koda, ki je distribuirana prek medmrežja, je poligon za razvijanje novih načinov zlorab. ActiveX je očitno idealen poligon za kaj takega. Zadostuje bežen pogled na priljubljeno "skladišče" izkoriščevalske kode, Milw0rm. Med zadnjimi tridesetimi "remote exploiti" je kar 23 posledica katere izmed varnostnih vrzeli v ActiveX.
Kaj si želi povprečen uporabnik računalnikov? Velik disk. Velik zaslon. Hiter računalnik. Hitro povezavo v svet. Predvsem pa nobenih kablov.
Konec lanskega leta se je iztekla znana petletna stava, v kateri sta direktor digitalnih izdaj založniškega velikana New York Times ter eden pionirjev "spleta 2.0", Dave Winer, soočila svoja pogleda na prihodnji razvoj spleta. Winer je trdil, da bodo med zadetki Googla za pet najbolj vročih novic leta spletni dnevniki uvrščeni bolje od člankov digitalnega New York Timesa.
Preprosto vezje na matični plošči, zadolženo za krmiljenje zvočnika, je bilo včasih sposobno ustvarjati zvok le s pulzi pravokotnih oblik. Za opozorilne računalniške piske je sicer zadostovalo, a reprodukcija v realnosti prisotnih zvokov zahteva precej več. Takrat so le redki razmišljali o večsteznem snemanju in urejanju zvoka za domačim računalnikom. Danes se lahko urejanja zvoka lotimo na skorajda vsakem računalniku (glej članek PC za domačo video urejanje) in celo s programsko opremo, ki nas ne bo stala prav nič. O slednji si bomo prebrali v pričujočem članku.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
