Monitorji, naprave, ki jih računalniki uporabljajo za prikaz izhodnih podatkov, kot uči teorija na računalniški fakulteti, danes ne sodijo med naprave, ki bi nas pretirano navduševale. Nekoč je bilo drugače. Že februarja 1992 smo v Monitorju imeli prvi primerjalni test monitorjev, namenjenih namiznemu založništvu – DTP.
Verjetno smo že vsi videli legendarno črno-belo fotografijo, ko na letalo z viličarjem dostavljajo podatkovni disk IBM zmogljivosti – 5 megabajtov. Leta 1956. No, Monitor vendarle ni tako zelo star, da bi na takratne diske shranili le eno ubogo fotografijo, kot jo danes posname mobilni telefon, vendar pa so bili diski vseeno strojna oprema, ki smo jo redno testiral in primerjali.
Ko smo pri Monitorju mobilne telefone vzeli dovolj zares, da smo jih postavili ob bok naši osnovni dejavnosti, pokrivanju računalniške tehnologije, so bili to že časi Mobireglje. Leta 1999 smo začeli izdajati prilogo Tele Monitor in se razpisali o Ericssonu SH888. »Najmodernejši in najnovejši mobilni telefon GSM,« smo zapisali. Navdušeni smo bili, da deluje v omrežjih 900 in 1.800 MHz (zadnjih pri nas takrat še ni bilo), da ima velik grafični zaslon (!) in da je v programski opremi vgrajen tudi, pomislite, kalkulator!
Po velikosti jih lahko primerjamo s telefonskim imenikom Republike Slovenije, smo zapisali leta 1993. Prenosniki so takrat pomenili revolucijo. Še pet let pred tem, smo zapisali, bi si pod izrazom prenosni računalnik predstavljali kalkulator Casio in ne osebnega računalnika.
Primerjalnih testov računalnikov kot celote smo se pri Monitorju prvič lotili v času procesorjev Intel 486 leta 1993. To je bil eden prvih Monitorjevih testov, kjer smo zakoličili zlate standarde za prihodnost. Vladimir Djurdjić, ki je še vedno redni avtor, je članek že takrat zastavil kot množico zanimivih tehnoloških okvirov, v katerih je pojasnil vse od arhitekture vodil (ISA, Micro channel, EISA, VLB, PCI) in grafičnih kartic (TI, S3, ATI, Tseng labs) do operacijskih sistemov (Windows, OS/2, Solaris, NeXT 486 …).
Potem ko smo obdelali zgodovino Monitorja, vseh njegovih prilog in otrok, se je smiselno spomniti, v kakšnih časih smo takrat živeli. Ne, s tem ne mislim politike (čeprav se je Slovenija osamosvojila ravno v letu, ko je izšla prva številka), temveč tehnologijo.
Matematični genij, ki je napovedal pandemijo ter nam po mnenju nekaterih želi vgraditi sledilne čipe in je najverjetneje na pragu najdražje ločitve v zgodovini človeštva, je svojo zgodbo začel precej manj pompozno – prvi je naredil operacijski sistem za navadne ljudi. (Tudi) njemu se lahko zahvalimo, da danes samoizolacijo ali karanteno preživljamo opremljeni z računalnikom, s telefonom in z igralno konzolo. V zahvalo pozabimo na govorice in natolcevanja ter zapišimo zgolj dejstva o eni največjih zgodb o uspehu.
Nekoč so živeli zemljevidi. Bili so iz otipljivega papirja in slovenski vandrovci so se z njimi iz leta v leto izgubljali v iskanju enega in istega kampa ob hrvaški obali. Nato so ljudje v vesolje poslali velika očesa, ki ob pomoči majhnih elektronskih naprav ljudem na Zemlji uspešneje kažejo pot. To je zgodba o čarovniji, ki sliši na ime Garmin.
Računalnika, kot ga poznamo danes, ne bi bilo brez podjetja IBM in iger zanj ne brez platforme Steam. Za njo stoji igričarski velikan Valve, na čelu katerega je najbolj osovražena in hkrati najbolj ljubljena persona v svetu računalniških iger, Gabe Newell. To je zgodba o polovičnem življenju, pari in nekem ventilu, ki mu je bilo usojeno uspeti.
Zgodovina mednarodnih poslovnih strojev (International Business Machines Corporation) je polna zanimivih zgodb in markantnih osebnosti. Med njimi je najpomembnejša pot moža, ki je zaznamoval prvih štirideset let podjetja, katerega ime s(m)o v osemdesetih letih prejšnjega stoletja enačili z osebnim računalnikom. Kot so adidaske le ene, je PC IBM-ov.
Apple je lani prekinil petnajstletno sodelovanje z Intelom in z lastnim procesorjem za prenosnike MacBook osupnil svet. Čez noč so v Cupertinu naredili gromozanski korak naprej in tekmece pustili daleč zadaj. Prenosniki s čipom M1 so dejansko varčnejši in hitrejši od vsega (primerljivega), kar smo poznali do zdaj.
Alibaba je eno največjih podjetij na svetu, njen ustanovitelj Jack Ma, ki ima pod palcem več kot 60 milijard ameriških dolarjev, pa najbogatejši Kitajec na svetu. Kako je reven deček postal eden najbogatejših ljudi na svetu? Z željo po znanju angleščine.
Pandemija novega koronavirusa je življenje posameznika prestavila na splet. Medtem ko so se zaradi tega številna podjetja znašla v škripcih, druga cvetijo kot še nikoli. Med temi je tudi največji spletni prodajalec Amazon.
Ob prelomu tisočletja se je v ameriških sodnih dvoranah dogajal proces, brez uspešnosti katerega danes bržkone ne bi bilo Googla, družabnih omrežij in pretočnih storitev, kot jih poznamo. Združene države Amerike so tožile takrat najuspešnejše in nadvse priljubljeno tehnološko podjetje Microsoft. Vzrok? Izkoriščanje monopolnega položaja in zatiranje tekmecev.
Združene države Amerike so kitajskemu Tiktoku postavile ultimat: ali ga na Zahodu prevzame ameriško podjetje ali pa se storitev za deljenje video posnetkov prepove. Interesentov za priljubljeno aplikacijo pri mladih ni manjkalo, zato se je vnela prava tekma. Ko je odpadel Microsoft, je vodstvo v boju prevzel Oracle. Kdo je Oracle (v prevodu Prerok) in zakaj želi kitajsko podjetje?
Ustvarjen na Kitajskem, priljubljen na Zahodu. S to povedjo bi lahko opisali tako nastanek kot trenutne težave družabnega omrežja Tiktok, ki je bilo spočeto kot izobraževalna platforma, a je svoje mesto pod soncem našlo v petnajstsekundnih zabavnih video posnetkih, za katerimi generacija Z dobesedno nori.
Leta 2011 je v podjetju Cisco podpredsednik inženiringa Eric Yuan poskušal prepričati nadrejene, da je program za video konference WebEx nujno potreben temeljite prenove. Niso ga poslušali. Ker je bil trdo prepričan o svojem prav, je nemudoma dal odpoved in ustanovil svoje podjetje. Rodil se je Zoom.
Spletni iskalnik Baidu je največje tovrstno orodje na Kitajskem. Uporablja ga 70 odstotkov vseh kitajskih uporabnikov interneta. Kar je Google za svet, je Baidu za Kitajce. Nekdaj plahi sin tovarniških delavcev, ki je Baidu osnoval pred dvajsetimi leti, je danes milijarder. Bil je v pravem trenutku na pravem mestu, z idejo, ki se je izkazala za revolucionarno. A brez prave revolucije in protestov Baiduja ne bi bilo.
Nikoli si ne bi mislili, da nam bo tako težko ostati doma. A kljub temu bi nam lahko bilo še težje. Sodobna tehnologija nam omogoča informiranost, zabavo, stike z bližnjimi, delo od doma, šolanje in druge danes povsem običajne stvari. Če bi pandemija udarila pred izumom tehnoloških dobrot, bi izolacijo preživljali popolnoma drugače.
Peter Norton in Eileen Harris sta leta 1990 živela preprosto in udobno življenje. On je bil računalniški programer, ona učiteljica. Če ne bi videli njune vile in strežnika, ne bi vedeli, da imata sedaj pod palcem nekje od 200 do 400 milijonov ameriških dolarjev. Ukvarjata se z umetnostjo, dobrodelnostjo in drug z drugim. Bogastvo sta po lastnih besedah pridobila po sreči. Pravita, da sta povsem običajna človeka z nenavadno zgodbo.
NVIDIA oziroma invidia je latinska beseda za zavist. Proizvajalec grafičnih čipov je ime izbral po tehtnem premisleku in skozi bogato zgodovino izkoriščal njegov pomen. Vseskozi se je zavedal svoje moči in tekmece spravljal ob živce. Vse povesta že logotip podjetja in uradna barva, ki je zelena. Če jo povežemo z nazivom podjetja, je jasno, na koga so merili trije prijatelji, ko so spočeli zgodbo, ki je spremenila razvoj računalništva v 21. stoletju.
Advanced Micro Devices ali na kratko AMD je ameriški proizvajalec polprevodnikov, ki trenutno jezdi val največje priljubljenosti. O njegovi uspešnosti priča rast vrednosti delnice podjetja, ki je v letu 2018 zrasla za 80 odstotkov, lani pa skoraj za 150. Zgodba podjetja, ki se od vsega začetka prepleta z Intelovo, ni bila vedno rožnata. Med drugim se je znašlo celo na robu propada.
Zgodbi o Mozilli najlažje sledimo, če se odpravimo po stopinjah imen, ki jih je podjetje skozi zgodovino spreminjalo pogosteje kot gospodarsko ministrstvo cene naftnih derivatov. V zgolj desetih letih je Mozilla šestkrat zamenjala ime, trikrat podjetje in dvakrat izvedla popolno prenovo spletnega brskalnika, danes znanega pod imenom Firefox.
Osnovna gradbena in funkcionalna enota slehernega živega organizma je celica, brez katere ne bi bilo življenja. Enako velja za procesor, ki poganja računalnike, telefone in tablice. Poznamo in uporabljamo jih že dolgo. Medtem ko smo se običajni smrtniki navduševali nad osrednjimi pogoni prvih računalnikov za množičnejšo rabo, je na Otoku dokaj uspešno podjetje zaplulo v drugo smer. Imeli so idejo, ki je bila trideset let prezgodnja.
Unix je večopravilni in večuporabniški operacijski sistem, ki je luč sveta ugledal že pred daljnimi petdesetimi leti. Začelo se je z neuspehom, iz katerega se je rodil prelomni izdelek, ki še danes v takšni ali drugačni obliki napaja številne naprave, med njimi večino pametnih telefonov na trgu.
Ime Susan Wojcicki povprečnemu kiberščaku ni poznano, je pa trenutna direktorica Youtuba, zaslužna tudi za vzpon spletnega giganta Google. To je njena (dosedanja) zgodba.
V dneh, ko se vse več govori o družbi Huawei, ki je ubrala svojevrstno obliko tehnološkega osamosvajanja in pripravlja svoj operacijski sistem, smo preverili, kdo sploh še izdeluje mobilne operacijske sisteme.
Letos mineva pol stoletja, kar je človek stopil na Luno. Pri tem mu je pomagal tudi računalnik, ki pa je pošteno spotil razvijalce. NASA je namreč za ta podvig potrebovala superračunalnik, ki je moral biti več generacij (beri: let) pred svojim časom.
Kalifornijsko podjetje Cromemco je poznano po visokotehnoloških računalnikih in perifernih napravah, ki so uporabnike navduševale v prvih letih revolucije na področju osebnega računalništva. Ne nazadnje je Cromemco svetu dal prvo digitalno kamero, prvo barvno grafično kartico, prvo programabilno hrambo podatkov in tehnologijo preklopa med pomnilniškimi režami.
Encore Computer Corporation je bil eden vodilnih ameriških proizvajalcev odprtih, prilagodljivih računalniških in pomnilniških sistemov za podatkovne centre ter kritične aplikacije. Inovativno podjetje se je skoraj dve desetletji svojega obstoja borilo s finančnimi težavami.
Arhiv
Po kategorijah
