Nixdorf Computer je bil na vrhuncu svoje moči četrti največji evropski proizvajalec računalnikov in se je hvalil, da je največji proizvajalec programske opreme na svetu. Danes ime Nixdorf prepoznajo le še redki starejši državljani.
Podjetje Datapoint je zaposlovalo nekaj najbolj briljantnih ljudi v računalniški industriji. Osnove sodobnega računalništva jim je namreč uspelo arhitekturno zasnovati kar med podaljšanim vikendom in nato prepričali Intel, da je izdelal čip po njihovi ideji. No, Intel danes obvladuje 90 odstotkov tržišča procesorjev ...
Podjetje Centronics Data Computer Corporation je pred desetletji zelo uspešno izdelovalo tiskalnike. Svetu je dalo paralelni vmesnik (IEEE 1284), ki je takrat tudi nosil ime podjetja – priključek Centronics.
Družba Data General Corporation je svetu, ki je na računalnike gledal kot na velike omare ali sobe, torej v času sistemov mainframe, dala mini računalnike. Zdaj je že dve desetletji na smetišču zgodovine.
Vinilne plošče, kasete, zgoščenke in veliko vmesnih rešitev je že zdavnaj pristalo na smetišču glasbene zgodovine. Zdi se, da lahko na ta seznam uvrstimo tudi prvi povsem digitalni glasbeni medij – zapis MP3.
Prvim podjetjem, ki so se ukvarjala z računalniki, ni bilo lahko. Stroji, ki so lahko hranili in obdelovali podatke v elektronski obliki, niso bili tako vsenavzoči kot danes. Tisti, ki ga je želel imeti, ga je moral praktično izdelati sam (ali pa zanj odšteti dober milijon dolarjev).
Podjetje Bondwell je predstavljalo enega prvih »kitajskih« poskusov osvojitve Zahoda z računalniško tehnologijo. Posebej spretni so bili na področju miniaturizacije, torej prenosnih računalnikov.
Včasih, sploh pa v 19. stoletju, pošiljanje slik po različnih vodnikih ali omrežjih niti približno ni bilo tako samoumevno kot danes. To vlogo so opravljale faksirne naprave, ki so zdaj že praktično izumrle.
Bržkone ni odraslega prebivalca tega planeta, ki ne bi poznal blagovne znamke Nokia, predvsem ob asociaciji na mobilne telefone. Finska Nokia je resnično opravila mobilni telefonski »sprehod« od raja do pekla, zdaj pa želi vstati kot feniks.
Desetletja so si šolniki pri podajanju vsebin pomagali z napravami, imenovanimi grafoskop. Danes so jih nadomestili veliki televizorji, projektorji ter interaktivne table, ki so zamenjali svojevrstne, a nadvse preproste elektro-optične naprave za projekcijo nepremičnih slik občinstvu.
Morda niste vedeli, toda prvi prenosni računalnik so izdelali Kanadčani, in sicer nekaj mesecev pred Američani. A kot že tolikokrat in na različnih področjih, se je tudi tokrat primerilo, da so zgodovino napisali zmagovalci, zato večina sveta (zmotno) meni, da je prvi prenosni računalnik izdelal Compaq, in ne v Evropi skoraj neznani Dynalogic Corporation.
Osebni računalniki so se sredi sredine prejšnjega stoletja komaj dobro znebili vakuumskih cevi (»elektronk«), že so katodne cevi priromale v računalniške monitorje in tam ostale več desetletij. Trpežna tehnologija sicer brezhibno deluje še danes.
Preskok med disketami in zgoščenkami je bil vsaj z vidika zmogljivosti hrambe podatkov res velik. Z 1,44 MB na 650 MB. Se še spomnite, kaj je bilo vmes? Drži, to so bili pogoni Zip.
Včasih je izdelava varnostne kopije zahtevala vso noč. Marsikateri starejši računalnikar ali programer je »kariero« v večjem podjetju začel kot fant, ki je skrbel za menjavo kaset v tračnih pogonih. Danes imamo k sreči vrsto uporabnejših in do uporabnika prijaznejših pomnilniških alternativ za hrambo podatkov.
Danes lahko televizijski program spremljamo na zaslonih mobilnih telefonov, včasih pa je bilo drugače. Zelo drugače. Televizorji so bili velike in težke škatle, zamisel o njihovi miniaturizaciji pa revolucionarna, a nikoli uresničena zares v celoti.
Človek in papir sta že stoletja neločljivo povezana. Pisalne stroje so nadomestili iglični oziroma matrični tiskalniki, ki so si skoraj podredili drugo polovico 20. stoletja, najbolj trdoživi pa so se obdržali vse do današnjih dni.
Starejši se še zelo dobro spominjamo, kako so pred desetletji povezovanje v internet spremljali hreščoče-piskajoči zvoki, ki so prihajali iz notranjosti računalnika ali pa iz škatlice poleg njega. Da, to so bili časi modemov.
Če pade po tleh, se ne poškoduje. S predvajanjem vedno nadaljujemo na mestu, kjer smo končali. Shrani lahko do šest ur videa in omogoča hitro previjanje naprej in nazaj. Ne pozna nadležnih menijev ali hroščatih nalagalnikov. Celo reklamne bloke lahko dobesedno odrežemo – s škarjami in lepilnim trakom. Ta magična stvar je danes že polpretekla zgodovina. Govor je o videokaseti.
Zgodba o vzponu in padcu vmesnika FireWire je ena najbolj poučnih v računalniški zgodovini, saj prinaša vrsto pomenljivih spoznanj. Predvsem dvoje:
Raziskovalni inštitut Xerox PARC je svet računalništva več kot tri desetletja oskrboval z vrhunskimi izumi, vključno z grafičnim uporabniškim vmesnikom, objektnim programiranjem, laserskimi tiskalniki, bitnimi slikami in omrežjem Ethernet. Brez predaha inovira še danes, le da so pod njegove dosežke nato podpisana druga podjetja.
Družba Gateway je dokazala, da je mogoče računalnike uspešno izdelovati tudi na ameriških tleh. A preprosto kmečko logiko so po desetletju uspehov izpodrinili preveliki apetiti, pokopale pa slabe strateške odločitve.
Myspace je bilo prvo družabno omrežje z več kot 100 milijonov uporabnikov. A tudi to ni bilo dovolj, da bi se v prvinski obliki obdržalo med živimi, saj danes deluje kot spletno mesto z glasbenimi vsebinami.
Družba CompuServe je v ZDA zagnala prvo komercialno elektronsko storitev in je imela pomembno vlogo pri razvoju spletnih komunikacij. Igrala je tudi vidno vlogo pri distribuciji elektronskih časopisov, programske opreme, iger ter snovanju spletnih forumov in klepetalnic. CompuServe je dal svetu tudi zapis animirane rastrske grafike GIF.
Ustvarjalci prvoosebnih strelskih iger Wolfenstein 3D, Doom in Quake so po 18 letih dokončno unovčili nekdanjo slavo.
Družba Amdahl Corporation je še eden izmed nekdanjih velikanov s področja informatike. Starejši računalnikarji se spominjajo podjetja predvsem po velikih bitkah s konkurentom IBM na področju računalnikov mainframe in superračunalnikov.
Septembra je bil v Kölnu največji fotografski sejem na svetu – Photokina. Ob tej priložnosti smo se spomnili tudi nekaterih znamk in izdelovalcev iz sveta fotografije, ki jih ni več med nami. Eno takih imen je Yashica.
Kako so omrežja tipa vsak z vsakim popolnoma povozila klasičen model kupovanja raznoraznih plošč.
Ime North Star Computers je še eno s seznama tistih, ki so jih pokopale lastne inovacije. Pionirji s področja razširitvenih kartic za mikro računalnike in disketnikov so enostavno predolgo vztrajali na temeljih, na katerih so vzpostavili posel, ne meneč se za spremembe v industriji. Napaka.
Podjetje 3Com je bilo po svetu najbolj znano po izdelavi omrežnih rešitev. A le malokdo ve, da bi 3Com skoraj potonil, še preden je sploh napočil njegov čas.
Tokrat predstavljeno podjetje bomo v računalniško zgodovino uvrstili nekoliko drugače. Leta 1997 se je po 12-letni odsotnosti v družbo Apple vrnil Steve Jobs, saj je računalniški gigant kupil njegovo podjetje NeXt. A kaj kmalu bi se lahko zgodilo, da bi pri Applu pristalo podjetje Be Inc. in današnja podoba družbe z logotipom ugriznjenega jabolka bi bila videti povsem drugače.
Arhiv
Po kategorijah
