V tej rubriki navadno pišemo o podjetjih, ki so v večdesetletni zgodovini nanizala nekaj velikih vzponov in spektakularnih padcev. V dobi interneta pa se zdi, da se te stvari dogajajo čedalje hitreje in intenzivneje. Mt.Gox se je v manj kot štirih letih iz neznanega podjetja povzpel do največje borze z bitcoini in prejšnji mesec neslavno končal v prisilni poravnavi, ki bo njegove stranke stala pol milijarde dolarjev.
Poleti smo praznovali 25-letnico pecejev. Spomladi so dopolnili 30 let jabolčni računalniki. Pred 40 leti je začelo delovati prvo društvo ljubiteljev računalnikov. Dovolj povodov torej za to, da se podamo na še en zgodovinski sprehod in si ogledamo, kako je nastalo in se razvilo orodje, ki ga vsi uporabljamo - osebni računalnik.
Varno in zanesljivo delovanje računalnika danes marsikomu pomenita precej več kot pred desetletjem ali dvema, ko so številni temeljni računalniški programai nastajali brez prevelikega razmisleka o varnosti.
Spletni brskalniki so lep zgled bliskovitega razvoja računalništva. Dandanes si računalništva brez njih sploh ne moremo več predstavljati, za njimi je pestra in zanimiva zgodovina, pa vendarle je prvi nastal pred komaj petnajstimi leti.
Razvoj računalniškega šaha ima zanimivo in pestro zgodovino, tesno prepleteno z razvojem računalništva. Bil je vzpodbuda za raziskovalce in inženirje, pa tudi nekakšno merilo za zmogljivost računalnika za vse tiste, ki jim megaherci in gigaflopi niso veliko pomenili. Čim bolje je znal računalnik igrati šah, tem zmogljivejši je bil.
Dobrega četrt stoletja dolga zgodovina elektronskih preglednic je polna nenadnih preobratov, pravdanja, zamujenih priložnosti in velikih uspešnic, ki se jim lahko tudi precej zahvalimo za to, da so dandanes osebni računalniki tako razširjeni.
Microsoftova Okna so nedavno praznovala 20. rojstni dan. To je v svetu računalništva že kar častitljiva starost in primeren povod za to, da si v zgodovinski rubriki ogledamo, kako so nastali in se razvijali grafični uporabniški vmesniki.
V rokah držite januarsko številko Monitorja, ki pa je vendarle izšla konec decembra, se pravi ob izteku leta. In to leta, ki se je izkazalo za zelo zanimivo na različnih področjih. Uredniki in sodelavci, ki soustvarjamo revijo, smo si ga zapomnili različno - nekaterim so ostali v spominu bolj strojni izdelki, drugim spletne storitve, tretjim liberalizacija telekomunikacij pri nas... Omenjena različnost je seveda posledica tega, da je računalništvo širok pojem, ki ga v reviji poskušamo pokrivati s kar najširšim "repertoarjem" in širokim videnjem sodelavcev, saj ga le tako lahko dovolj popolno zaobjamemo.
V Monitorju se sicer z računalniškimi igrami ne ukvarjamo, a ker so že od vsega začetka tako rekoč neločljiv spremljevalec računalništva, dandanes pa pogosto celo eden izmed poglavitnih razlogov za nakup čedalje zmogljivejše računalniške opreme, se spodobi, da si ogledamo, kako se je vse skupaj začelo.
Saj ne, da bi novih in zanimivih programov ne bilo več, a ker že vrabčki čivkajo, da razvoj programske opreme čedalje bolj zaostaja za procesorji, diski in kar je še druge računalniške železnine, smo se odločili, da se ozremo v preteklost in si ogledamo, kako so nastali in se razvijali nekateri najpogosteje uporabljani programi. Začeli bomo z urejevalniki besedil, v naslednjih mesecih pa bodo prišli na vrsto še spletni brskalniki, elektronske preglednice, računalniške igre ...
Arhiv
Po kategorijah
