Retro je, vsaj pri nekaterih uporabnikih, zelo »in«. Tudi piscu teh vrstic je od nekdaj všeč videz fotoaparatov na klasični fotografski film. Na voljo so namreč tudi digitalni fotoaparati, ki združijo moderno tehnologijo s klasičnim videzom.
Po nekaterih podatkih naj bi se prodaja fotoaparatov po desetletju upadanja le ustalila. Tržišče je po najnižji točki pred nekaj leti v času koronavirusa zabeležilo celo nekaj malega rasti, proizvajalci pa so se privadili na novo realnost. Tržišče po novem predstavljajo le še profesionalni uporabniki, ki si s fotografijo in z videografijo služijo kruh, ter zahtevni amaterji.
Septembra smo preizkusili Fujifilmov brezzrcalni fotoaparat X-H2s, zdaj pa smo v roke dobili še njegovega brata, model X-H2. Kot pove ime, gre za praktično identični aparat z eno zelo pomembno razliko – drugačnim tipalom. Oba imata sicer enako veliko tipalo in uporabljata enako tehnologijo – torej Fujijev princip ureditve svetlobnih pik X-Trans ter osvetlitev od zadaj, prvo dvigne ostrino, drugo zniža šum. Pomembna razlika pa je v njuni ločljivosti – jeseni preizkušeni X-H2s ima ločljivost 26 milijonov pik (MP), tokrat preizkušeni model pa 40 MP. Pri tem dodajmo še, da je tipalo pri X-H2s sestavljeno iz več plasti (stacked), kar dvigne hitrost branja podatkov z njega.
Canon se je po prehodu z aparatov DSLR na brezzrcalne modele znašel v položaju, ko mora pospešeno izpopolniti prodajno paleto. Aparati DSLR (in objektivi zanje) so sicer še na voljo, a je zanimanje med uporabniki hitro usahnilo, saj se povsem zavedamo, kam se je veter obrnil. Model EOS R7, predstavljen lani, je eden pomembnejših členov njihovega prodajnega programa.
Fujifilm ima širok nabor fotoaparatov in tokrat smo preizkusili model višjega razreda X-H2s. Gre za digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi z nekoliko večjim poudarkom na zajemu videa, hkrati je to dvojček modela X-H2. Glavna razlika med tema fotoaparatoma je pri tipalu: model X-H2 ponudi tipalo višje ločljivosti (40 milijonov pik pri fotografiji ter ločljivost do 8K pri videu), tokrat preizkušeni X-H2s pa večje hitrosti branja s tipala, pri čemer doseže do 40 slik na sekundo pri fotografiji in do 4K pri 120 slikah na sekundo pri video posnetkih. V obeh primerih gre za nekakšna hibridna aparata, namenjena vsem, ki si želijo aparat tako za fotografiranje kot za video.
Nikon se je med zadnjimi večjimi fotografskimi podjetji lotil resnega prehoda na brezzrcalne aparate. Skupaj s Canonom so imeli največjo ustaljeno število uporabnikov pri sistemih DSLR, tako ne preseneča, da sta ravno ti podjetji bolj zavlačevali z omenjenim prehodom. Zdaj počasi izpopolnjujejo svojo prodajno paleto, mi pa smo preizkusili najnovejšega člana družine, model Z30.
Panasonicova serija brezzrcalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi GH je izredno popularna med snemalci video posnetkov. Panasonic že več kot desetletje privablja te uporabnike, saj uporabljajo nekoliko manjše tipalo od večine konkurentov. Gre za micro 4/3, ki ima večji faktor goriščnice od bolj standardnih tipal APS-C, zato so lahko aparati nekoliko manjši in lažji. Enako velja tudi za objektive, kar pa se pozna tudi pri konkurenčnih cenah.
Fujifilm se je na področju brezzrcalnih aparatov s tipalom velikosti APS-C (torej s faktorjem goriščnice okoli 1,5) v zadnjem desetletju odlično znašel. Ponujajo širok nabor aparatov in objektivov, v tem času pa so si ustvarili renome proizvajalca, ki je nekoliko drugače od ostalih. Gre predvsem za njihovo filozofijo, ki ceni klasično fotografijo in se izraža v zanimivih barvnih profilih (ki se zgledujejo po klasičnih analognih filmih) ter v oblikovanju stare šole.
Zadnjih nekaj let je jasno, da bo prihodnost fotografije, tudi tiste najzahtevnejše, brezzrcalna. Na ta vlak sta zadnja skočila velikana Canon in Nikon. Pred tremi leti sta tako rekoč hkrati predstavila vsak svoj sistem brezzrcalnih aparatov s tipalom polnega formata. Canonov sistem uporablja novi, veliki bajonet, imenovan RF, aparati te serije pa so poimenovani »EOS R«.
Nikon za svoj novi aparat Z fc pravi, da je »stičišče Nikonove klasične zasnove fotoaparatov in inovativne tehnologije serije Z«. Prevedeno gre za aparat, ki ima notranjo zasnovo enako kot brezzrcalni model Z50, a s kompaktnim ohišjem retro videza. Na prvo žogo nam je ideja všeč – njihov sistem z bajonetom Z ima veliko potenciala, aparat Z50 je ponudil odlično kakovost fotografij v solidnem, razmeroma kompaktnem ohišju.
Fujifilm je v svetu digitalne fotografije zanimiv proizvajalec, ki nekatere zadeve naredi malo po svoje. Ena takih je uporaba lastno razvitega tipala, ki uporablja drugačno razporeditev svetlobnih celic od ostalih. Gre za tipala, imenovana X-Trans, ki zaradi omenjene razporeditve ne potrebujejo nizkopasovnega filtra, s čimer ponudijo nekoliko ostrejšo sliko.
Nikon se je na področje brezzrcalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi podal pred dobrima dvema letoma, v zadnjih mesecih pa so predstavili manjšo osvežitev. Ob modelu Z6 Mark 2, ki smo ga pred kratkim preizkusili, smo dobili v roke še model Z7 Mark 2.
Sonyjeva družina zmogljivih brezzrcalnih aparatov Alpha 7 šteje že kar veliko članov, najnovejši model 7C pa prinaša najmanjše ohišje doslej. Ob tem ima še vedno vgrajeno tipalo klasične velikosti 35 mm, torej gre za t. i. Full-frame. Uporaba takega tipala v brezzrcalnem aparatu je glavna značilnost aparatov Alpha 7 že od njihovega začetka leta 2013, v zadnjih letih pa so se temu pridružili tudi drugi proizvajalci (Nikon, Canon in Panasonic).
Fujifilmova serija aparatov z eno številko, vključno z novim X-T4, predstavlja zmogljivostni vrh njihovih brezzrcalnih aparatov s tipalom standarda APS-C, torej s faktorjem goriščnice 1,5. V nasprotju z večino drugih fotografskih podjetij (Sony, Nikon, Canon, Panasonic) ne ponujajo aparatov s tipalom klasičnega 35-milimetrskega formata, temveč je pri njih preskok večji – na aparate GFX s še večjim tipalom. To omenimo bolj kot zanimivost, saj s tem lažje razumemo njihovo strategijo – v model X-T4 tako prelijejo vse svoje znanje, saj se set tako po ceni kot zmogljivostih že kosa z aparati z večjim tipalom.
Panasonic je leta 2019 poslal na trg serijo brezzrcalnih fotoaparatov s tipali polnega formata. V seriji S so do zdaj predstavili modele S1, S1R s tipalom visoke ločljivosti in S1H s poudarkom na video zmogljivosti. Pridružuje se jim novi S5, nekakšen manjši brat. Glavna posebnost v primerjavi z ostalimi je ravno v majhnem, kompaktnem ohišju, saj je aparat po velikosti manjši od modela GH5, ki ima sicer manjše tipalo in tudi občutno manjši bajonet Micro4/3. Novinec pa je tudi nekoliko cenejši od doslej predstavljenih aparatov te linije.
Fotografska podjetja se že nekaj časa trudijo poiskati dodatne niše, kjer bi lahko ponudili svoje naprave, ena večjih pa so domači snemalci videa, tako imenovani vlogerji. Na te meri tudi novi Panasonicov Lumix G100, sploh v tokrat preizkušenem paketu z oznako G100V, kjer zadnja črka poudarja zajem videa. V praksi gre za vključitev manjšega držala, s katerim je olajšano predvsem snemanje samega sebe.
Nikon je pred nekaj leti resno zakorakal v svet brezzrcalnih fotoaparatov s tipalom polnega formata, zdaj pa predstavljajo manjšo nadgradnjo aparata Z6. Ob njem so sicer predstavili enako nadgradnjo modela Z7, je pa zanimivo, da je Nikon prvič pri digitalnih aparatih z izmenljivimi objektivi uporabil oznako »Mark 2«. S tem pač nakazujejo, da gre za nadgradnjo obstoječih modelov, ne pa za novo razvita modela.
Nikon je pred dvema letoma splavil nov fotografski ekosistem, imenovan preprosto sistem »Z«. Šlo je za njihov resni vstop v svet zmogljivejših brezzrcalnih aparatov, konkretno za kombinacijo novega, velikega bajoneta in tipala polne velikosti. Podoben sistem je takoj za tem predstavil še Canon. Takrat smo zapisali, da bo šel fotografski svet očitno v smer brezzrcalnih aparatov.
Panasonic je pred enim letom na trg poslal novo »S« serijo zmogljivih brezzrcalnih aparatov s tipali polnega formata. Takrat so predstavili »klasični« aparat za široko uporabo S1 in model S1R s tipalom višje ločljivosti (ta ima tipalo z 47 milijonov pik namesto 24), namenjen studijski rabi. Zdaj pa smo na preizkus dobili še tretjega člana družine, model S1H. Ta odkrito meri na snemalce videa, saj ponuja goro funkcij, s katerimi se kosa s profesionalnimi video kamerami.
Podjetje Sigma poznamo predvsem kot neodvisnega proizvajalca objektivov, a vsake toliko naredijo tudi svoj fotoaparat. Pri tem nismo čisto prepričani, kaj želijo z njimi sporočati – da znajo, zmorejo, da bi lahko bili resen igralec ali gre le za hobi lastnika? Zadnje je morda še najbolj verjetna možnost, vsaj glede na pretekle izdelke oziroma predvsem njihov videz in izbiro tipala.
Pred kratkim smo preizkusili Sonyjev RX100 Mark 6, zdaj pa smo v laboratorij dobili njegovega naslednika, model RX100 Mark 7. Gre za tako rekoč žepno izvedenko višjega zmogljivostnega in cenovnega razreda, aparat, ki se po zmogljivostih in funkcijah primerja tudi z brezzrcalnimi aparati in modeli DSLR – seveda z manjšim tipalom, a z bogatim naborom funkcij.
Nikonov novi DLSR najvišjega razreda, model D6, odkrito meri na profesionalne fotografe, sploh s področja profesionalnih športov, in na agencije. Gre za izredno drag aparat, ki pa prinaša presenetljivo malo novosti v primerjavi s svojim predhodnikom, modelom D5.
Fujifilm si je v zadnjih letih nabral krog zelo zvestih uporabnikov, saj ponujajo dokaj samosvoje aparate. Ena izmed takih serij so aparati X100, prvega med njimi so začeli prodajati leta 2011, zdaj pa so predstavili zadnjega v seriji petih modelov, imenovanega X100v. Posebnost vseh teh aparatov je v kombinaciji fiksnega objektiva (torej brez zuma) in velikega tipala – ta po diagonali meri enako kot tipala v večini brezzrcalnih fotoaparatih in DSLR.
Sonyjeva serija aparatov RX100 meri na zahtevne fotografe, ki potrebujejo kakovostni, fleksibilni aparat, ki gre tudi v malo večji žep. Pri tem je zanimivo, da je na voljo cela paleta generacij – v nekaterih trgovinah še vedno najdemo originalni model iz leta 2012, njegova cena je slabih 300 evrov. Naprodaj so vse vmesne številke, do vključno s tokrat preizkušenim modelom Mark 6. Aparati v tej seriji sicer niso povsem neposredna nadgradnja eden za drugega, saj so opremljeni tudi z različnimi objektivi, predvsem kar se tiče razponov goriščnic in zaslonk.
Večina resnega fotografskega sveta na Sony še vedno gleda rahlo postrani, kot na pritepenca med Canonom in Nikonom, a dejstvo je, da vztrajno odžira uporabnike tako prvemu kot drugemu.
Fujifilmov X-T30 je na voljo že skoraj leto dni, gre pa za izredno zanimiv brezzrcalni aparat v srednjem cenovnem in zmogljivostnem segmentu. Aparat meri na zahtevne ljubiteljske fotografe pa tudi na profesionalne uporabnike, ki iščejo manjšo alternativo zmogljivemu modelu X-T3 ali ravnokar predstavljenemu X-T4. Tem bi lahko prišel prav tudi kot drugo ohišje.
Ko smo na preizkus dobili novi Nikonov zrcalnorefleksni model D780, smo na hitro preverili, kdaj smo nazadnje preizkusili kak njihov DSLR. Zanimivo, da je od tega minilo že več kot dve leti. Konkretno je bilo to novembra 2017, ko smo preizkusili profesionalni model D850. V vmesnem času smo sicer preizkusili tudi nove brezzrcalne modele, upočasnitev pri splavitvi novih modelov pa gre predvsem na račun cenejših fotoaparatov DSLR.
Fujifilmov novi fotoaparat z izmenljivimi objektivi X-A7 predstavlja vstopni model.
Fotografska velikana Nikon in Canon sta se le sprijaznila s tem, da bo prihodnost pripadala brezzrcalnim aparatom in ne DSLR. Tako sta oba v zadnjem letu pokazala nove, zmogljive sisteme brezzrcalnih aparatov s tipali polnega Leica formata. Novi Nikonov Z50 pa njihovo brezzrcalno družino razširja še na cenejše aparate z manjšim tipalom standarda APS-C. Nikon je pred leti sicer že imel vstopne brezzrcalne aparate, imenovane Nikon One, a so nad to linijo očitno obupali.
Fujifilm je nekoliko samosvoje fotografsko podjetje, kar lepo dokazuje novi model X-Pro3. Gre sicer za naslednika aparata X-Pro2 iz leta 2016, brezzrcalni fotoaparat višjega razreda z izmenljivimi objektivi in s tipalom velikosti APS-C. V nasprotju z večino brezzrcalnih modelov, ki navdih iščejo pri aparatih DSLR, se ta model zgleduje po fotoaparatih tipa rangefinder. V praksi gre za aparate, ki nimajo sistema prizme ali zrcal, okular pa je zamaknjen na stran aparata.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
