Nikon Coolpix S7c
Nikon S7c že z nazivom poudarja, da gre za izdelek z možnostjo povezovanja (C - "connectivity"). V S7 je kot v enega redkih trenutno aktualnih fotoaparatov na trgu že tovarniško vgrajen brezžični vmesnik Wi-Fi po standardu b/g.
Nikon S7c že z nazivom poudarja, da gre za izdelek z možnostjo povezovanja (C - "connectivity"). V S7 je kot v enega redkih trenutno aktualnih fotoaparatov na trgu že tovarniško vgrajen brezžični vmesnik Wi-Fi po standardu b/g.
Sonyjev novinec DSC-W50 je predstavnik žepnih aparatov za vsakdanjo rabo. Odlikuje ga dovršena oblika, velik zaslon LCD ter možnost dokupa številnih dodatkov.
V prejšnji številki smo preizkusili novinca iz Canonove serije Ixus - model 60. Tokrat smo vzeli v roke njegovega "kolega", ki je svet ugledal hkrati, pa je vendar drugačen in očitno namenjen drugim uporabnikom.
Podjetji Samsung in Pentax sta pred slabim letom dni objavili novico o skupnem sodelovanju pri razvoju digitalnih SLRjev, nekaj mesecev zatem pa so v Samsungu že napovedali nov digitalni fotoaparat višjega vstopnega razreda z imenom Samsung GX-1S. Poleg njega so se lotili tudi "oskubljene" različice GX-1L. Na prodajnih policah sta se znašla v prvi polovici letošnjega leta.
Pentaxovo serijo *istD smo si zapomnili predvsem po majhnih, lahkih in robustnih ohišjih. Združljivost s starimi objektivi in celo objektivi za modele 645 in 67 ji je dodala še dodaten čar, predvsem ljubiteljem, ki so se začeli spoznavati z digitalnimi SLRji. Za nameček je bila na visoki ravni tudi kakovost posnetka in enostavnost dela z aparatom, zato smo z nestrpnostjo pričakovali nova modela K100D in K110D. Že nekaj časa je bilo jasno, da bo sistem proti tresenju postal obvezni del digitalnega SLRja pri vseh podjetjih. Po Minolti in posledično Sonyju so se zdaj opogumili tudi pri Pentaxu. Razlika med modeloma K100D in K110D je le v sistemu proti tresenju, ki ga K110D nima. Druge funkcije so pri obeh enake.
Prvo, kar bo morebitni kupec zagledal na novih Hewlett-Packardih, je bržkone velikanski, 7,6-centimetrski zaslon LCD. V šali bi lahko rekli, da bo prav zaradi njega HP prodal kak fototiskalnik manj. Presenetljivih 170 stopinj vidnega polja namreč za silo omogoča, da skupaj s prijatelji staknjenih glav občudujete slike kar na aparatu. A to še zdaleč ni vse. Tipala z 10 megapikami so ta trenutek v žepnem razredu še redkost in R967 ga ima.
Sredi lanskega leta sta se podjetji Sony in Konica Minolta odločili za skupni razvoj digitalnih fotoaparatov, nekoliko zatem je slednje Sonyju celo prodalo celoten foto oddelek. Povezava podjetij ni bila nenavadna, obe imata obilo zanimive tehnologije, Konica Minolta pa tudi 26 let izkušenj s serijo klasičnih SLRjev Dynax. S tehnologijo proti tresenju sta bila Minoltina digitalna SLRja 5D in 7D zelo dobro sprejeta, zato je bila odločitev o opustitvi proizvodnje in prodaje znamke Dynax veliko presenečenje.
Med cenejšimi digitalnimi fotoaparati z veliko optično povečavo Canon nastopa z modelom Powershot S3 IS, Sony pa tudi s Cybershotom DSC-H5. Po videzu sta si dokaj podobna, pa tudi sicer sta ostra konkurenta, tako da si ju je smiselno ogledati neposredno, v primerjavi.
Samsung Digimax L85 je aparat, pri razvoju katerega se v Samsungu niso preveč trudili z miniaturizacijo. Nasprotno, aparat s svojo velikostjo in določenimi potezami nekoliko spominja na stare, "retro" aparate izpred mnogo let. A zato po tehničnih značilnostih ni prav nič starodoben.
Sonyjev Cybershot DSC-S600 je simpatično oblikovan aparat za manj zahtevne uporabnike. Gre za fotoaparat s tipalom, ki ima šest milijonov pik, in objektivom s trikratno optično povečavo. Čeprav so objektivi s trikratno povečavo v nižjem cenovnem razredu običajni, moramo tega pri Sonyju S600 vseeno šteti med posebneže. Ponuja namreč goriščno razdaljo, ki je v 35 mm formatu ekvivalentna razdalji med 31 in 93 mm. Aparat tako ponuja precej širši kot zajemanja, kot smo vajeni pri konkurentih, ki večinoma slikajo z najmanj 35 mm ali več. Lastnost, ki bo prišla zelo prav pri slikanju v manjših prostorih in pri slikanju pokrajin.
Casiovi modeli Exilim že od prvega modela predstavljajo meje zmogljivosti, kar zadeva žepne modele, in tudi model Z1000 v tem ni izjema. Ima namreč tipalo z diagonalo 1/8 palca s kar 10,3 milijona svetlobnih elementov. Slike imajo sicer "le" 9,43 milijona pik; to pomeni največjo ločljivost 3448 × 2736 pik. Poleg te je na voljo še ločljivost 5, 3 in 2 "megapik" ter ločljivost VGA. Slike se zapisujejo na kartice SD/MMC, v osnovi pa ima vgrajenega tudi 8 megabajtov notranjega pomnilnika. To je seveda premalo za kakršnokoli resno rabo, sploh pri največji ločljivosti, ki ustvarja štiri kar megabajt velike datoteke JPEG. Objektiv aparata ponuja trikratno optično povečavo (ekvivalent od 38 do 114 mm), njegova svetlobna jakost je med solidnih 2,8 pri širokem kotu in slabših 5,4 v tele povečavi. Ob slabši svetlobi mu tudi hitro poidejo moči za natančno ostrenje, tako da pogosto zaklene sliko neostro. Ostriti zna od razdalje 40 cm naprej (pri širokem kotu), v makro načinu pa od 6 cm naprej. Aparat ima tudi stabilizator slike. Ta je sicer elektronski, vendar dobro preprečuje razmazanost slik pri nekoliko daljših časih osvetljevanja.
Canonovih žepnih fotoaparatov se je še do nedavna držal predsodek, da so "debelinki", vsaj v primerjavi z nadvse miniaturiziranimi Pentaxovimi in Casiovimi modeli. Za nove Ixuse to ne drži več. Najnovejši Ixus 60 je sicer še vedno nekoliko bolj debel, a mu je to skorajda v prid, saj ga je laže držati v roki kot najtanjše Casie.
Panasonic DMC-FZ7 je predvsem nadgradnja lanskoletnega predhodnika FZ5, ki je bil dolgo časa vodilni na naši lestvici aparatov z veliko optično povečavo. FZ7 prinaša 1 milijon več svetlobnih pik (skupaj 6), večji zaslon LCD (pa čeprav z nekaj manjšo ločljivostjo) ter nekaj izboljšav v zmožnostih aparata.
Olympusova družina aparatov mju namenja posebno pozornost zaščiti aparata pred vremenskimi vplivi. Aparati te družine so torej "varni" pred pljuski vode in prahom, večine pa ne moremo (brez temu namenjenega dodatnega ohišja) uporabljati za slikanje pod vodo. Mju 810 je najnovejši član družine, pohvali pa se lahko z vgrajenim optičnim stabilizatorjem slike, ki se očitno čedalje bolj uveljavlja tudi pri aparatih z manjšim razponom goriščnice. Tipalo ima, kot lahko sklepamo že iz oznake aparata, 8 milijonov pik.
Olympusov novi mju oz. ?720 SW iz žepnega razreda fotoaparatov se kiti s precej drzno obljubo, da aparat omogoča fotografiranje do 3 metre pod vodno gladino brez dodatnega podvodnega ohišja. Še več, v Olympusu trdijo, da bo zdržal tudi padec z višine metra in pol na tla brez posledic (razen morebitnih prask, seveda). Vsekakor obetavno, a pojdimo po vrsti.
Kodak bo pri svojih aparatih očitno stavil na tehnologijo dvojnega objektiva, s katerima laže doseže večji razpon goriščnice ali pa širši kot slikanja. Po modelu V570, ki je s pomočjo dodatnega objektiva omogočal slikanje pri 23 mm, so predstavili še model V610, ki dvojni objektiv izkorišča nekoliko drugače. Gre namreč za trenutno najmanjši aparat z desetkratno optično povečavo, saj bi ga po merah lahko uvrstili tudi v žepni razred. To so pri Kodaku dosegli s pomočjo dveh objektivov, ki vsak skrbita za del razpona goriščnice: prvi med 38 in 114 mm (ekvivalent 35 mm formatu), drugi pa med 130 in 380 mm. Med zumiranjem aparat najprej uporablja prvega, ko pride do njegove meje, se ustavi, nadaljnji pritisk na tipko za zum pa "preklopi" na drugi objektiv. Ker ima tako vsak izmed objektivov le trikratno optično povečavo, je sistem leč dovolj preprost, da so ga v Kodaku namestili kar v ohišje - objektiv tako med slikanjem sploh ne sega iz ohišja.
Brezžične tehnologije vedno bolj prodirajo tudi v izdelke, kjer jih prej nismo bili vajeni. Tudi v fotoaparate. Koristi, ki jih s takim vmesnikom pridobi uporabnik, so velike. Canon tudi na področju fotoaparatov in brezžičnega povezovanja orje ledino. V novi Ixus je namreč vgradil možnost tovrstnega povezovanja po standardu 802.11b.
Sony DSC-H2 je osvežitev modela DSC-H1, ki smo ga v Monitorju preizkusili preteklo jesen. H2 prinaša predvsem izboljšan objektiv (nanj se je tokrat podpisal Carl Zeiss) in svetlobno tipalo, ki ima milijon več pik kot pri predhodniku (6 v primerjavi s 5 pri H1). V nekaterih drugih tehničnih podrobnostih (npr. velikost zaslona LCD) pa je H2 celo manj prepričljiv kot njegov predhodnik.
Canonova novinca A530 in A540 sta naslednika preteklo leto predstavljene družine A510/520. Po pričakovanju imata tipalo CCD z več svetlobnimi pikami (5 milijonov pik pri modelu A530 ter 6 pri A540). Drug ključni element, objektiv, je ostal enak in omogoča do 4 × povečavo v območju 35-140 mm.
C800 še zdaleč ni med najmanjšimi in najtanjšimi fotoaparati v žepnem razredu, je pa zagotovo eden redkih, ki imajo ločljivost razreda 8 milijonov pik. Ohišje je iz črne plastike in aparat v rokah deluje malce preveč krhko. Še posebno pazljivo moramo menjavati baterije in vstavljati pomnilniške kartice, saj lahko vratca poškodujemo.
Canon je bil pionir pri uvajanju žepnih digitalnih fotoaparatov, njegovi mali Ixusi pa so bili dolgo pojem majhnosti, priročnosti in kakovosti zajete slike. Trditev o kakovosti slike še drži, po majhnosti in priročnosti pa jih že nekaj časa prekašajo Pentaxovi, Casiovi in Minoltini modeli.
V velikanski Pentaxovi ponudbi žepnih digitalnih fotoaparatov spada Optio M10 med preprostejše fotoaparate s tipalom šest milijonov pik. Na pogled všečen in preprost fotoaparat, ki je na strani sprožilca malce odebeljen, saj se v tem delu skriva prostor za dve bateriji AA. S to odebelitvijo pa so poskrbeli, da je fotoaparat mogoče držati in upravljati zgolj z desnico, ne da bi ga bilo treba preprijemati. Z merami 9 x 6 x 2,5 centimetrov se lepo prilega žepu. Menujske tipke so lepo občutljive za pritisk, edino gumb za optično povečavo je nerodno plitek in gladek. Pohvaliti gre zelo domiseln uporabniški vmesnik, saj ponuja zelo veliko načinov zajemanja slik, ki so predstavljeni zelo nazorno s prisrčnimi ikonicami. Za popolne laike pa je gumb t. i. "green mode", ki fotoaparat popolnoma poenostavi in onemogoči razne nastavite in postavi fotoaparat v popolnoma avtomatski način. Zaslon LCD, velik kar šest centimetrov, je videti kar impresivno, a prikazana slika ni taka. Zmore le 115 tisoč pik (drugi fotoaparati jih imajo vsaj enkrat več), to pa se pri tako velikem zaslonu zelo pozna. Slika je zato moteče mrežasta.
Pentax Optio E10 nima najvitkejše postave v svojem razredu. Ohišje na prvi pogled ne deluje najbolj trdno, najbolj problematična so vratca prostora za baterije, ki so videti zelo krhka. Ko so enkrat baterija in kartica na svojem mestu, pa je občutek v roki bolj gotov in mislimo, da bi Optio E10 brez težav preživel tudi kak ne posebno hud padec.
Pentax je predstavil nov model Optio A10, ki se ponaša s kar osem milijonov točkovnim tipalom. Malce pretirano za žepni fotoaparat inlede na to, da je za kakovostno fotografijo zadosti že tipalo s tremi milijoni pik. Pa vendar,če želimo večjo sliko, nam pride zmogljivost Optio A10 še kako prav. M10 je malce pdoben osnovnejšemu modelu, le da je ta malenkost elegantnejši inanjši, saj ne uporablja navadnih baterij, temveč litijski akumulator, ki naj bi zdržal do 150 posnetkov. Fotoaparat je mogoče upravljati le z eno roko, menuske tipke so lepo razporejene in dosegljive ter občutljive z pritisk. Pentax je v fotoaparatu uporabil tudi novo tehnologijo stabilizatorja slike. Ta se po želji vklopi med zajemanjem slike, lahko pa ga že med samim iskanjem ročno vklopimo s pritiskom na poseben gumb, vendar le, če aparat držimo z obema rokama. Žal je gumb zelo tog in s tem, ko ga držimo, povzročamo dodatne nepotrebne tresljaje.
Na videz skoraj povsem enaka aparata Olympus FE-130 in FE-140 že na pogled izdajata, da sta namenjena manj zahtevnim uporabnikom digitalne fotografije. Na to opozarja predvsem gumb za izbiro programa oz. funkcij aparata, ki je razmeroma skromen.
Kodak svojo paleto aparatov nenehno nadgrajuje, hkrati pa ponuja res veliko število modelov, ki se med seboj pogosto razlikujejo le v malenkostih. EasyShare Z650 je še eden v vrsti Kodakovih aparatov z veliko optično povečavo, ki ga med drugim odlikuje tudi ugodna cena in dokaj majhne mere ohišja (za aparat iz razreda izdelkov z veliko optično povečavo). Gre za aparat s tipalom s šestimi megapikami in objektivom z desetkratno optično povečavo. Objektiv žal ne dopolnjuje stabilizatorja slike, tako da bomo pri veliki optični povečavi dobili ostre slike le, kadar bo osvetlitveni čas res kratek, oz. bomo slikali s stativom. Poleg zaslona LCD, velikega 2 palca, ima tudi elektronsko kukalo.
HPjev Photosmart M517 je namenjen uporabnikom, ki slikajo predvsem v samodejnem načinu, po menujih pa se redko sprehodijo in ročno nastavljanje jih ne zanima. Gre za dokaj majhen in lahek aparat s tipalom s pet milijoni svetlobnih elementov. Objektiv ponuja trikratno optično povečavo. Zaslon LCD je velik dva palca. Slike shranjujemo na kartice SD, aparat pa ima tudi 32 MB vgrajenega pomnilnika.
Casio Exilim Z-850 ima v majhnem kovinskem ohišju tipalo s kar osmimi megapikami, tako da aparat ponuja slike visoke ločljivosti, pa ga kljub temu lahko vtaknemo v bolj ali manj vsak žep. Poleg trdnega ohišja je njegov zaščitni znak tudi velik, 2,5-palčni zaslon, ki sega skoraj čez vso zadnjo stran aparata. Pohvaliti moramo to, da jim je v Casiu vendarle uspelo vgraditi v aparat tudi optično kukalo - to pride pri slikanju v slabših svetlobnih razmerah ali skoraj v temi zelo prav. Tudi zaslon moramo pohvaliti: je namreč zelo svetel in se dobro obnese tudi, kadar močna sončna svetloba pada neposredno nanj.
Konica Minolta je z modelom Dimage Z1 predstavila dokaj majhen fotoaparat po ugodni ceni, ki je ponujal dober ročni nadzor nad slikanjem in desetkratno optično povečavo. Konkurenca (v prvi vrsti Olympus) pa je podobno zmogljiv objektiv vgradila v fotoaparat s štirimilijonskim tipalom in pričakovali smo lahko, da bo temu sledila tudi Konica Minolta.
Casio je že kar nekaj časa znan kot izdelovalec, ki svoj delež na trgu digitalnih fotoaparatov ustvarja z majhnimi, pa vendar dokaj zmogljivimi aparati. Poleg uspešne serije Exilim ima v prodajnem repertoarju tudi model QV-R51, ki je sicer nekoliko večji od najmanjših Exilimov, a še vedno žepne velikosti. Razen QV-R51, ki smo ga tokrat vzeli pod drobnogled, je na voljo tudi QV-R41, ki se od R51 razlikuje predvsem po ločljivosti vgrajenega svetlobnega tipala (4 proti 5 milijonom pik).
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih