Segment majhnih, a zmogljivih kompaktnih fotoaparatov je v zadnjih dveh letih v opaznem vzponu, eno izmed podjetji, ki je v ospredju tega vala, pa je Fujifilm. Pred leti smo jih že skoraj odpisali, zdaj pa postajajo sinonim za kakovostne digitalne aparate, ki spominjajo na modele iz analogne dobe. Podoben je tudi novi model XF1.
Fujifilm se je zadnje čase izkazal kot izdelovalec, ki meri predvsem na višje kakovostne in tudi cenovne razrede. Skupaj z žepnim XF1 je na trg poslal še zmogljivejšega brata, model X20, gre za naslednika modela X10. To je še vedno kompakten aparat, čeprav je občutno večji od XF1.
Canon PowerShot A3500IS je tipičen Canonov kompaktni fotoaparat, ki sodi v vrh njihove osnovne serije Powershot A. To pomeni, da ne ponuja presežkov v nobeni smeri, ker pa je pri vrhu osnovne ponudbe, je odet v ohišje, ki nosi pridih prestiža.
Canon Ixus 255 HS je na prvi pogled le še en majhen in za rabo poenostavljen aparat s Canonove palete, a že hiter pogled na pestro ponudbo tega izdelovalca pokaže, da gre za enega najzmogljivejših modelov. Pravzaprav je to tretji model z vrha lestvice, po našem mnenju pa bi utegnil biti 255 HS celo paradni konj te serije.
Ixusi serije 1 predstavljajo vstopni razred v svet prestižnih žepnih modelov iz Canonove palete. Njihova glavna pomanjkljivost so predvsem vgrajena tipala vrste CCD, ki ne ponujajo tako dobrih lastnosti kot zmogljivejše različice CMOS. Ixus 132 pa zastopa povsem vstopni model tega razreda.
Do nedavna nepredstavljivo 50-kratno razmerje med skrajnimi goriščnicami je postalo še bolj stvarno, ko je Sony predstavil konkurenco Canonovemu rekorderju SX50, model CyberShot HX300. Nad Canonovimi tovrstnimi aparati smo bili velikokrat navdušeni, saj so se odlično obnesli tudi v praksi, z lastnostmi, ki jih ni mogoče zapisati med specifikacije. Tokrat pa je Canon na prestolu dobil hudo konkurenco, ki prav tako skriva več kot le bahave podatke na papirju.
Sony je v začetku leta predstavil kar dva cenovno ugodna žepna aparata, ki sta opremljena s tipaloma vrste CCD, kakršnih je v zadnjem času na področju fotoaparatov vedno manj. Nekoliko zmogljivejši W730 ponuja optično stabilizacijo slike in široki kot pri 25 mm, tokrat preizkušeni W710 pa nima stabiliziranega objektiva in ponuja široki kot pri le 28 mm, vendar je še za približno 50 evrov ugodnejši. V Sonyju trdijo, da so trgu ponudili ugodna aparata, ki po kakovosti fotografij ne zaostajata veliko za dražjimi.
Olympus TG-830 je v primerjavi s predhodnikom dobil nekoliko spremenjeno ohišje in tipalo z višjo ločljivostjo, poleg tega so mu dodali tudi sprejemnik GPS, da se tekmecem laže postavi po robu. Umeščen je nekako v sredino najnovejše Olympusove ponudbe fotografskih dvoživk in opremljen z enakim objektivom kot šibkejši brat TG-630, vendar je obdan s še zmogljivejšim kovinskim ohišjem in zelo kakovostnim gumiranim držalom spredaj.
Olympusova paleta modelov Stylus je precej obsežna in zajema pravzaprav vse, čemur ni moč zamenjati objektiva. Njihova serija Tough pa že več let slovi po zelo vzdržljivih modelih, ki se ne bojijo vode in ne odpovejo niti, kadar jih uporabnik vrže po tleh ali jih izpostavlja nizkim temperaturam.
Prejšnji mesec smo preizkusili Nikonov Coolpix L820, ki je njihov vstopni model z zmogljivim zumirnim objektivom. Tokrat smo dobili zmogljivejšega brata, model P520. Ta je naslednik lani preizkušenega modela P510, gre pa za aparat, ki ponuja izjemno velik razpon objektiva in veliko različnih funkcij ter obenem omogoča tudi ročne nastavitve fotografiranja (kar je največja hiba cenejšega modela L820).
Nikonov trpežni AW100 je bil opremljen pravzaprav z vsem, kar bi si od žepne dvoživke lahko želeli, zato je na trgu dolgo ostal med najboljšimi takimi aparati. Kljub temu je bil njegov naslednik deležen korenitih sprememb, ki že tako odličen aparat še nadgrajujejo.
Olympusov SZ-16 je še ena evolucijska veja, ki izhaja iz modela SZ-14. To pomeni, da si tako z modelom SZ-14 kot tudi s SZ-15 deli kompakten in zmogljiv objektiv, ki ponuja 24-kratno optično povečavo in kompaktno ohišje z dobro odmerjenim držalom.
Model SZ-15 je manj zmogljiv na novo predstavljen Olympusov popotniški fotoaparat, ki ima objektiv s kar 24-kratnim razmerjem med skrajnima goriščnicama in je pravzaprav neposredni naslednik modela SZ-14. Od tega se razlikuje predvsem po tipalu, ki ima tokrat 16 megapik ločljivosti, in po nekoliko hitrejšem zajemanju zaporednih fotografij pri zmanjšani ločljivosti 3 megapike.
Novi Sonyjev DSC-WX60 je eden izmed manjših (in lažjih) aparatov, ki smo jih zadnje čase preizkusili. Gre za razmeroma preprost žepni aparat, ti so zadnje čase pod vse večjim pritiskom pametnih (in fotografsko zmogljivih) telefonov. Mali Sony je na voljo v črni ali beli barvi, ohišje je iz kakovostne plastike. Zaradi majhne velikosti bo bolj všeč tistim, ki imajo manjše roke, nam se je zdelo ohišje premajhno za udobno delo.
Nikon Coolpix S9500 je evolucijski naslednik modela S9300, ki ima nekoliko razširjen razpon objektiva, tipalo večje ločljivosti in možnost upravljanja prek Wi-Fi povezave.
Nikonova serija 1 je namenjena tako profesionalnim uporabnikom kot pomožni sistem kakor tudi amaterjem, tokrat preizkušeni S1 pa je namenjen predvsem slednjim. Gre za njihov najmanjši model z izmenljivimi objektivi, ki je posebej prilagojen enostavni rabi, a je z njim kljub temu mogoče početi pravzaprav vse, kar zmoreta naprednejša modela J3 in V2.
Aparati vrste DSLR, ki so se obdržali na trgu, so večinoma precej zreli izdelki in tudi njihovi kupci so večinoma precej določeni. Je pa boj za kupce precej bolj zanimiv v segmentu brezzrcalnikov. Kosa te pogače si po novem želi tudi Samsung, ki z aparatom NX20 ponuja zelo zanimivega tekmeca v tem segmentu.
Nikonov aparat Coolpix L820 je na prvi pogled zelo zmogljiva fotografska naprava. Ohišje je oblikovano kot pri kakšnem majhnem DSLRju, uporabljena je kakovostna, a svetleča plastika. Naš testni model je bil odet v lepo, temno modro barvo, ki je že vlekla na vijolično. Odebeljeno držalo na desni strani je oblečeno v gumo, zaradi česar aparat kljub gladki plastiki zelo lepo stoji v roki.
Sonyjev dražji tokrat preizkušeni model sega na povsem drugo stran Sonyjeve žepne lestvice, saj je opremljen z zelo zmogljivo strojno opremo, ki se poleg tega skriva tudi v zelo majhnem ohišju.
Poceni digitalni fotoaparati se prodajajo vedno slabše, saj so jih bolj ali manj nadomestili zmogljivi pametni telefoni. So pa zato vedno bolj priljubljeni zmogljivejši modeli v različnih segmentih. Ena izmed najbolj zanimivih skupin so majhni žepni aparati, ki se hvalijo s svetlobno nadvse zmogljivimi objektivi. Začetnik teh modelov je bil pred leti Panasonicov Lumix LX-3, zdaj pa smo preizkusili njegovega potomca, model LX-7.
Novi Olympusov Stylus je naslednik modela XZ-1, s katerim si deli enak objektiv in velikost tipala. Kljub le nekoliko večjim meram od predhodnika v vseh smereh deluje na prvi pogled kot dosti bolj zajeten aparat. Skrivnost je v novem držalu, ki ga lahko uporabnik po želji tudi odstrani, v slogu manjših modelov z izmenljivimi objektivi PEN, katerim je XZ po novem tudi nekoliko podoben.
Se še spominjate rekordnih hitrosti pri optičnih enotah? Canon v svoji tekmovalni evoluciji v razredu ultra zumirnih fotoaparatov predstavlja model, ki ponuja kar 50-kratno razmerje med skrajnima goriščnicama objektiva. Gre za rekorden dosežek in svojevrsten mejnik, vsekakor pa je vprašljiva uporabnost takšnih specifikacij. A ravno v praksi se novi Canon izkaže zelo dobro. Vsekakor pa tu ne gre le za rekorden optični del, temveč za aparat kot celoto, ki je doživela kopico izboljšav na različnih področjih.
Medtem ko se Nikon in Canon v razredu ultrazumirnih aparatov bojujeta za prestol pri nadrealni povečavi, so se v Panasonicu odločili razvoj paradnega kompaktnega objektiva usmeriti v bolj smiselno smer. Trgu so ponudili aparat Lumix DMC-FZ200, ki ponuja razpon goriščnic od 25 do 600 mm in po celotnem razponu ponuja odprtost zaslonke f 2.8. Čeprav gre za objektiv, ki ponuja več kot dvakrat manjši razpon kakor objektiv aparata Canon Powershot SX50, je nadvse uporabno razporejen.
Pred časom smo preizkusili Olympusov najzmogljivejši aparat iz serije Micro4/3, model E-M5, in ga zelo pohvalili predvsem zaradi odličnega tipala. Ker pa gre za zelo zmogljiv aparat, namenjen zahtevnejšim uporabnikom, je seveda zelo visoka tudi cena. Olympus pa je že poslal na trg več cenejših aparatov, ki uporabljajo enako tipalo, eden izmed njih je tudi mali E-PM2.
Panasonic je skupaj z Olympusom največji na trgu digitalnih brezzrcalnih aparatov z izmenljivimi objektivi. Vrh zmogljivostne lestvice načeloma predstavljajo modeli iz serije GH, to velja tudi za tokrat preizkušeni GH3, ki je bržkone najboljši Panasonicov digitalni fotoaparat doslej.
Canonov DSLR s tipalom polne velikosti (se pravi velikosti klasičnega 35 mm filma), model 5D, je bil med najzahtevnejšimi amaterji in nekaterimi profesionalnimi uporabniki prava uspešnica. Sledil je še močno izboljšan Mark 2, ravno pred kratkim smo preizkusili že tretjo generacijo, Mark 3. V tem času so se tudi pri Nikonu močno potrudili pri aparatih s tipalom take velikosti, po zmogljivem modelu D800 so tako pred kratkim splavili še nekoliko enostavnejši (in seveda cenejši) model D600.
Mali Olympus PEN Lite E-PL3 je na trgu požel veliko zanimanja, zato so se Olympusovi inženirji pri snovanju naslednika precej potrudili. Aparat je hitrejši in odzivnejši kot predhodnik, poleg tega je izboljšan na skoraj vseh področjih.
V zadnjih nekaj letih so majhni, a zmogljivi (in obenem tudi razmeroma dragi) žepni fotoaparati postajali vse pomembnejši in vedno bolj priljubljeni. Po ceni se resda lahko primerjajo s cenejšimi DSLRji, a imajo veliko prednost pri prenosljivosti, saj so bistveno manjši in lažji. Pri kakovosti fotografije so še razlike, a so majhne, sploh če upoštevamo, da večino fotografij tako ali tako gledamo prek spleta.
Panasonic je na področju brezzrcalnih digitalnih aparatov z izmenljivimi objektivi zelo uspešen. Na splošno ponuja tri serije. Osnovna je serija G, kjer se je z modelom G1 pravzaprav vse skupaj začelo, tu je zadnji aparat model G3 izpred leta in pol. Aparati iz te serije pa niti niso našli veliko navdušencev, saj so po eni strani manj zmogljivi od sorodnih modelov GH, obenem pa tudi nekoliko večji in dražji od manjših modelov GF. Po besedah Panasonica pa G5 ni neposredna zamenjava za G3, ki zaenkrat ostaja v prodaji.
Nikon je že začel s prenovo serije Nikon 1, pa čeprav je od prihoda modelov J1 in V1 minilo manj kot eno leto. Prvi je dobil naslednika model J1, njegov naslednik pa se od njega na prvi pogled loči le po novih, živahnih barvah ohišja in dodatno možnostjo na programskem kolescu.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
